Na pomoč!!!

[hp]

Kako ukrepati, kako pomagati, kako ........kot starš?

Včeraj se je pri sinu v OŠ zgodil incident. Sin obiskuje 4.razred. Med glavnim odmorom je učiteljica (tako kot vedno, kadar je lepo vreme) otroke poslala ven na zelenico igrat nogomet. Pred šolo so štirje sošolci počakali mojega sina ........... Eden ga je zgrabil in držal, drugi ga je s pestjo udarjal po glavi, dva pa sta gledala, če kdo prihaja. Ko so končali, so odšli igrat nogomet, sin pa je šel v šolo jokat, kjer ga je tudi našla njegova učiteljica. Vprašala ga je zakaj joka in ko ji je povedal, da so ga pretepli, je takoj poklicala vse otroke v razred. Najhuje je bilo to, da so ti dečki na njeno vprašanje ALI SO RAVNALI PRAV odgovorila DA. Poslala jih je k pedagoginji in sevada tudi mojega sina, kjer so se o tem dogodku pogovorili.
Trije sošolci so se sinu opravičili, vsi pa so s pogovorom pri pedagoginji tudi spoznali, da NISO prav ravnali.
Jaz sem danes govorila s pedagoginjo in tudi z učiteljico, ter obema povedala, da bom učencu, kateri je mojega otroka s pestjo tepel po glavi, osebno povedala, da ko se bo nasledjnič kaj takega zgodilo, jaz osebno opravila z njim .
Vem, da je to narobe, toda narobe je tudi to, da se ta otrok sploh ne zaveda, kakšne posledice bi lahko povzročil z udarci v glavo.
Mojemu sinu je tudi dejal, da mu bo POTEGNIL MOŽGANE IZ GLAVE, če bo komu povedal o tepežu.
Kako lahko sploh v takem primeru kot starš zaščitim svojega otroka , saj se temu dečku ne da nič dopovedati in misli da mora biti vse po njegovo.
Po eni strani ga razumem, saj je prvo triado naredil brez problemov, kajti pravila v razredu so veljala za vse, samo za njega ne. On je govoril, kdo bo kaj delel in kdaj in kako .....saj je bila njegova mamica zelo tesno povezana z učiteljico.
Ko smo starši ta problem izpostavili na roditeljskih sestankih, nas je njegova mama začela poniževat, pošiljat na zdravljenje, v psihiatrične bolnice .... učiteljica pa je to mirno spremljala.
Njegova mama pozna politike.... in ta deček je nekaterim otrokom grozil z Janšo, da bodo oni že videli, da jih bo izpisal iz šole....
Prosim. če mi lahko poveste, kako naj v tej situaciji ukrepam, ker hočem zadevi priti do dna in HOČEM, da se nasilje nad mojim otrokom nikoli več ne zgodi.
Najbolj žalostno je pa to, da se vsak četrtek, pri uri družba pogovarjajo o nasilju KAJ SE NE SME IN KAJ STORITI V PRIMERU ČE SI NAPADEN

Nina
_________________
To se želim naučiti in če se bom potrudila, bom zmogla.

[jablana]

Prosim, razloži mi, kaj pomeni:... jih je poslala na zelenico...
Kdo je bil dežurni učitelj?
Kako imajo organiziran odmor?
Eh, za začetek dovolj, vprašanj je še več.
LP Mirjana

[hp]

Na ta vprašanja ti neznam odgovoriti, vem pa samo to, da gredo otroci med glavnim odmorom vedno ven na zelenico. Tudi učiteljica gre z njimi, toda fantje so malo hitrejši od punc, tako da učiteljica pride za njimi, ko vsi zapustijo razred.
Si mi pa postavila dobra vprašanja in ravno ta vprašanja bi MORALA jaz danes postaviti učiteljici.

Nina
_________________
To se želim naučiti in če se bom potrudila, bom zmogla.

[Kaja]

Mojega sta lani dva držala, tretji pa ga je tepel čez noge in to na športnem dnevu, na šolskem igrišču, vmes med dvema polčasoma. Čustveno pomoč so mu nudile sošolke, ko je uspel v joku zbežati pred nasilneži, na drugi konec igrišča. Učiteljica je nato našega vprašala, če jim oprosti in naš jim je seveda v strahu pred ponovnim tepežem oprostil in stvar je bila rešena in še dodala, da naj jo v ponedeljek spomnijo, kaj se je zgodilo, da bodo problem rešili. Seveda si v ponedeljek nihče ni upal opomniti učiteljice in je bil problem načeloma rešen. Ko smo to ugotovili, smo ga začeli reševati mi, v okviru družine, kar pa seveda ni bila najboljša rešitev. Učiteljica je stopila v akcijo šele, ko smo jo poklicali in povedali, da sami rešujemo nastali problem, ker ne želimo, da ostane to spregledano.
Takrat sem se počutila tako kot ti, Nina, na nobenega se ne moreš obrniti. Spraševala sem se, kaj so delali učitelji, ki so bili zraven itd ...
Morala sem se pa tudi vzeti v roke, ker me skrbi zaradi prihodnosti. Zdaj smo čakali, da bo problem rešil sam in s pomočjo strokovnjaka, na koncu sva ga reševala z možem namesto njega in šole. Moralo pa bi biti drugače. Sam bi moral rešiti problem, tako kot je to v resničnem življenju, ko mi moji starši ne morejo pomagati iz zagate, v kateri sem (ne glede na to ali se mi godi krivica ali ne).
Vprašanj je veliko, še več je dilem. Ko doživiš takšno situacijo, se mi zdi, da imaš vedno občutek, da si kot starš odpovedal. Ne znaš ravnati pravilno, ker nas na to nihče ne pripravi in upaš na pravičen sistem.
Po eni strani je pri tvojem fantu vsaj ustrezno ravnala šola kot institucija, niso spregledali in nasilja pometli pod preprogo. Ker roko na srce, lahko sem vsako sekundo zraven otrok, ko pogledam z enim očesom stran, se že lahko kaj zgodi.
Lp od KJ
_________________
Lp od Kaje

[hp]

Danes sem odšla na PP in vprašala, kako lahko ukrepam in ali lahko dam prijavo proti temu otroku. Razložili so mi, da otrok do 14 leta ne odgovarja za svoja dejanja in da se lahko obrnem samo na CSD.
A je naša država zakonsko odpovedala? Kdo potem odgovarja v primeru hujših ali lažjih posledic? A pri nas starši odgovarjamo za dejanja svojih otrok do 14 leta?

Nina
_________________
To se želim naučiti in če se bom potrudila, bom zmogla.

[Kaja]

Resnično upam, da bodo vzgojni programi na šoli zaživeli in bodo otroci začeli doživljati posledice svojih neprimernih dejanj na svoji koži - restitucija.
Namerno si poškodoval predmet, popravi ga ipd ...
Lp do KJ
_________________
Lp od Kaje

[admin]

Tudi jaz se strinjam s Kajo, da je šola ravnala kar uspešno, ko stvari ni pometla pod preprogo. Pri odhodu na zelenico pa menim, da bi učiteljica morala počakati v garderobi, da se vsi obujejo in oblečejo in nato skupaj oditi na zelenico. Ampak, res je, da se medtem, ko rešuješ en problem, lahko zgodi drugi, ki ga ne moreš nadzorovati. In zelo neprimerno je, da se starš pride kregat na otroke v šolo. Razen trenutne jeze in ogorčenja ne reši ničesar. Napadalec prav dobro ve, da mu ne moreš nič, da ne govorim o tem, da bi morali biti učenci v šoli "na varnem" pred tujimi starši. Pomisli: ti si uravnovešena oseba, ki ve, kje so mere. Kaj pa če pride v šolo kak manj prilagojen starš, ki misli, da je tvoj deček naredil krivico njegovemu? Groza.
Mislim, da so za dejanje svojih otrok predvsem odgovorni starši in ne šola. Torej bi morali v tem primeru sodelovati s starši. Tu pa nastane dvojen problem:

če se jaz kot prizadeti starš tega lotim z jezo in očitki (do česar sem seveda zelo upravičena, ni pa smotrno!). Kajti napadeni starš se bo takoj začutil napadenega (!) in takoj zavzel obrambo pred napadom nase in na svojega otroka. In prav nič se ne bo dalo rešiti, razen morebitnih sankcij, ki pa, roka na srce, nič ne zaležejo.

če kot prizadeti starš poprosim starše otrok, ki so povzročili incident, za pomoč in izhajamo iz skupnega napora, da bi stvari izboljšali oz. preprečili take izpade, potem je morda (!) možnost za to, da se kaj takega ne bo več zgodilo.
Hud problem pa nastane v primeru, da so starši taki, da so za zgled svojim otrokom. V tem primeru je usoda takih dogodkov že naprej znana, tako kot vse podobne zadeve, ki jih rešuje pravna država.

Vsekakor je dogodek za prizadetega otroka na vso moč travmatičen. In samo pogovori doma bodo pripomogli k pomirjanju in ponovnem ravnotežju.
Vsekakor vam želim, da bi ostalo čimmanj grenkobe v dušici!
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[Razredničarka Miša]

[hp]

Nikoli nisem krivila učiteljice za incident kateri se je zgodil in dobro se zavedam, da smo starši tisti, ki vzgajamo otroke, šola pa jih lahko usmerja in ne vzgaja.
Sem mnenja, da je učiteljica pravilno ukrepala in da problema ni pometla pod preprogo, kot je to naredila mama enega izmed udeležencev.
Ko naju je s sinom srečala, je šla mimo naju, kot da se ni nič zgodilo in ta deček je v petek ponovno ustrahova svoje učence, kljub temu, da je bil dve uri pred tem na govorilni uru pari učiteljici skupaj z mamo.

Kdo je bil dežurni učitelj?
Kako imajo organiziran odmor?
Eh, za začetek dovolj, vprašanj je še več.
LP Mirjana

Dežurni učitelj je že bil na zelenici in incidenta ni videl.
Otrokova učiteljica pa se je na zelenico odpravljala.

Nina
_________________
To se želim naučiti in če se bom potrudila, bom zmogla.

[jablana]

Nesmiselno je razpravljati, kdo je kriv.
Načelno so res krivi starši, vendar otrok je bil v šoli. Ali naj starš ves dan spremlja otroka v šoli, da mu zagotovi varnost??!!
Lahko rečem, da je bil to splet okoliščin, vendar tak nasilniški izpad gotovo ni prvi med temi učenci.
Žal je vsa odgovornost (v šoli) na učiteljici razrednega pouka za te učence. Verjetno bo zdaj bolj pozorna na odnose med učenci. Verjetno bo imela te učence ves čas na "očeh".
Za premislit je, kako dolgoročno zastaviti vzgojno delo v tem oddelku. Najbrž bo potrebno namesto pouka imeti več pogovorov - razgovorov z učenci.
Pravzaprav tako vse to spada v predmet DRU, bodo najbrž posvetili več ur tem temam.
Razmisliti je potrebno tudi, zakaj je do incidenta prišlo. Ali je ta otrok večkrat žrtev zasmehovanja in izživljanja? Takega otroka je potrebno okrepiti za obrambo: izboljšati njegovo samopodobo, samozavest, naučiti ga, kako se takim incidentom izogne.
Mislim, da je tudi to tema razrednih ur ali predmeta DRU.
Vsekakor ne smemo dopuščati nobenega nasilja, niti verbalnega.
S to temo se ukvarjam že nekaj let in sem dokaj uspešna.
V razredu imamo tri pravila:
1. Poskusiš preslišati (verbalno nasilje)
2. Poveš odločno, da ti to ni všeč
3. Poveš učiteljici ali dežurnemu učitelju in nato razredničarki (če je ni takrat zraven)
Če si SAM REŠEVAL SPOR S PESTMI, si prevzel krivdo za nastali spor.
Opravičila in razgovori so nujne posledice in ne kazen. Seveda obvestim o vsem tudi starše prizadetih učencev.
Pri prvi točki opažam, da imajo nekateri učenci zelo majhen prag tolerance, navadno tisti, ki imajo slabo samopodobo. Zato tudi nenehno iščem močna področja (konfliktnih) učencev.
Vedno vse sproti raziščemo in se pogovorimo: vsak udeleženec ima priložnost, da pove svoje videnje, potem pa "uprizorimo" dogajanje tako, da se izteče nekonfliktno. Ne dovolim pogrevati starih stvari. Vedno tudi izhajamo iz cilja: kaj zdaj delamo? Kaj moramo narediti? Ali je ta spor bistven za rešitev naloge?
Včasih je bolje več časa nameniti tem temam kot obravnavati novo snov.
V šoli smo vsi sodelavci, lepo je, če smo tudi prijatelji, ni pa nujno. Sodelavcev si ne moremo izbirati, z njimi se moramo naučiti sodelovati.
To pa je dolgotrajen proces, celo življenje imamo za piljenje teh veščin.

LP Mirjana

[Razredničarka Miša]

Nikakor nisem želela zveneti, da za incident kriviš učiteljico.
Da tega ne počneš, je jasno že po tem, da se o tem tukaj "pogovarjamo". Če bi imela tak namen, bi učiteljico takoj obsodila in to tudi zapisala v svoji predstavitvi problema.

Želela sem poudariti, da je taka "rešitev" najpogostejša, vedno prisotna pri neodgovornih ali bolje rečeno nestvarnih starših. Pri tistih, ki potrebujejo krivca, žrtveno jagnje, če hočeš, namesto, da bi se problem konstruktivno rešil, kot to želiš ti. Vsekakor ti želim veliko uspeha pri reševanju problema in upam, da bo reševanje težav obrodilo sadove

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša