Kako starši kličejo učitelje ...

[Gaja]

Sprašujem se ...
Kaj je osnova bontona medsebojnega sporazumevanja: STARŠI - UČITELJI?

Po izkušnjah sodeč vse več staršev kliče učitelje kar po imenih - kot prijatelje, ki jih sreča vsak dan ... Roko na srce, če smo vljudni in prijazni, še nismo njihovi prijatelji.
Še na misel mi ne bi prišlo, da bi katerega starša poklicala po imenu. Uporabim besedo gospa, ati, mamica, ...

Kako vljudno namigniti, povedati, da mi to ni všeč?! Lahko sem učiteljica, gospa, gospodična, ........... nisem pa samo Cvetka ali Jasna.

[Razredničarka Miša]

Jaz običajno povem, kako pričakujem, da me nazivajo s tem, da se uradno predstavim, na prvem roditeljskem sestanku, enako kot tudi učencem prvi šolski dan. To namreč, da pričakujem, da me učenci kličejo gospa Strašna (tak je dogovor na šoli - gospa/gospod + priimek učitelja) in se mi zdi prav, da me tako poimenujejo tudi doma, ker je to del vzgoje. Pridam še to, da morata moja lastna otroka, ki obiskujeta šolo, kjer sem zaposlena, imenovati svoje učitelje uradno, kadar govorimo o šoli, kljub temu, da se z nekaterimi privatno celo tikata, ker smo pač prijatelji. Služba je služba, družba pa družba! Pri večini staršev to zadošča in upoštevajo, da mora komunikacija med nami potekati na uradnem nivoju, kadar se srečujemo službeno, če želijo delovati vzgojno.
Potem pa še na govorilnih urah, ko/če pričnejo govoriti, kako je bilo lani pri ge. Mariji, vstrajno popravljam, če mislijo pri ge. Novak. Pri nekaterih pomaga, pri drugih pač ne! Nekateri sicer menijo, da sem zaradi tega zategnjena ampak jaz verjamem, da to ni moj problem , ker je moja naloga tudi vzgajati in ne le izobraževati.
Veliko uspeha pri (pre)vzgoji staršev ti želim!
_________________
Razredničarka Miša