Kriterij - točke

[kesjerdna]

Zanima me, če bo kdo uporabljal kriterij (meje) za ocene:
50% - 62% = 2
62,5% - 74,5% = 3
75% - 87% = 4
87,5% - 100% = 5

[admin]

Meni se zdi realno. Kako pa učenec ve, kaj je 100 % in kaj 50%? In najbrž je težko preračunavat. Še posebno, če se posamezne naloge razlikujejo po težavnosti. Jaz sem posamezne naloge raje kar točkovala, ob strani napisala koliko točk so vredne in potem pri ocenjevanju napisala doseženo število točk in spodaj napisala, npr.,

Priboriš si lahko 35 točk. Ocene so sledeče: (kot vidiš, sem bila zelo blaga tršica)
do 15 = 1 (nezadostno)
16 - 21 = 2 (zadostno)
22 - 27 = 3 (dobro)
28 - 31 = 4 (prav dobro)
32 - 35 = 5 (odlično)

To je seveda moj pogled, in niti ne vem, če je sploh dovoljeno. In najbrž nič posebno novega. In se opravičujem, če pišem nekaj, kar je itak znano.

_________________
Lep pozdrav, Nataša

[kesjerdna]

Js sm pa tako naračunal:

35 - 31 = 5
30,5 - 26,5 = 4
26 - 22 = 3
21,5 - 17,5 = 2
17 - 0 = 1

a ni bolje, saj je enakomeren kriterij, ne pa kje drugje, ki je npr. za 2 razlika 7 točke, za 4 pa npr. razlika 4 točke ...

[admin]

Seveda, vsak si pač po svoje naredi kriterije, glede na sposobnosti učencev itd. Jaz sem imela tako skupino otrok, da sem malce goljufala in jih na tak način spodbujala. Tudi nimam 50 % za pozitivno oceno, ampak manj. Tole je itak samo kot primer.
Edino pri deljenju točk: težko je potem določati, kateri odgovor je za pol točke in kateri za celo... Sam sebi zakompliciraš ocenjevanje, pa potem lahko pride do prepirov, zakaj tam pol točke, zakaj pa tukaj ne itd. Zato sem zaokoroževala, najraje navzgor. Ampak to si itak vsak učitelj sam določi. Jaz sem imela učiteljico francoščine, pri kateri je bila npr. najboljša ocena 3. Je imela pač neko logiko, ki je pa jaz seveda ne razumem. Mogoče ta, da Francozi znajo za 5, mi pa največ za 3
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[jablana]

Saj naloge sestaviš tako, da so na različnih nivojih. Navadno naloge tako sestavim, da slabši učenci lahko dosežejo pozitivno oceno.
Tudi jaz mislim, da je zaokroževanje navzgor dobro. To je vedno vzpodbuda za učenca.
Učencem napišem na prvem listu (povratna informacija), kaj bi moral znati in koliko je to dosegel.
Običajno pa tudi narišem "črto", na kateri označim, do kod obvlada učno snov - na pisnem preizkusu. Ta oznaka je samo drugače prikazan % uspešnosti. ( 50% = pol črte pobarvane)
Kriza nastane, ko v četrtem razredu začnemo s številčnimi ocenami. Starši seveda želijo samo najboljše ocene, vendar s sprotno povratno informacijo pri preverjanju, so dobro seznanjeni z uspehom svojega otroka. Na govorilnih urah navadno vprašajo, kako mu naj pomagajo do boljšega uspeha.

Moje osebno pravilo je, da je NEUSPEH SAMO ODLOŽEN USPEH.
LP Mirjana

[admin]

Tole se pa zelo dobro sliši (oz. bere ). Ali bi bila tako prijazna, pa objavila kašen (ali več) primer ocenjevanja za konkretno preverjanje?
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[kesjerdna]

Tkole ... ja, zakaj pa se vam zdi, da je ''šenkavanje'' dobro ... to ni, lejte npr. če ima nekdo 17 točk od 35, je to še vedno nzd (1)!

[admin]

Mogoče, odvisno od učenca. So lenobe in in so piflarji in so tisti, ki se trudijo, pa jim ne uspeva najbolje. Pa so kljub temu vsi naši ... In seveda, vsak učitelj si mora pač ustvariti nek svoj pogled na zadevo. Največji problem pri ocenjevanju za moje pojme nastane takrat, če se striktno držiš pravil in ima vsak učenec le dve oceni na obodbje. To se mi zdi super krivično in riskantno. Kaj če mu prav tista snov ne leži, kaj če je imel prejšnji dan moraste sanje in danes, ko je vprašan, ne zmore toliko kot kdaj drugič, kaj ...
Predvsem pa mislim, da to ni "šenkavanje". Kaj pričakuješ od učenca se kmalu izkaže in spodbudna ocena prav gotovo daje moč in voljo za boljše delo. Seveda, spet odvisno od učenca ...
Še enkrat, vsak si mora ustvariti svoje kriterije in na podlagi izkušenj in tistega, kar želi doseči. Mislim pa, da je naša prvenstvena naloga, da jih na spodbuden način naučimo pridobivati znanje (vsaj v nižjih razredih, z višjimi nimam izkušenj).
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[kesjerdna]

Ja, samo js sm to mislu ta kriterij v gimnaziji ... js hodm v gimnazijo, zato so verjetno razlike v mnenjih ... pa morda vseeno, ne bi bilo tudi bolje v četrtem razredu imeti vedno teste na pozitivno št. točk??

[admin]

Bojim se, da ne razumem tvojega vprašanja.
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[kesjerdna]

js sm mislu ta kriterij uporabit v gimnaziji, ker tudi tja hodim ... sem pa rekel, če tudi v 4. razredu ne bi poskusili imeti pri testu ta kriterij, in da če bi uporabila ta kriterij, da bi gledala, da imate vedno sodo število možnih točk ... lp

[admin]

Ja, zdaj razumem. Včasih se da, včasih ne, ko sestavljaš kontrolno nalogo, se včasih zgodi, da število točk ni sodo. Takrat pač presodiš, kaj bo prevagalo in v katero smer. To je od primera do primera različno. In kontrolnih nalog ne moremo imeti vedno enih in istih, saj veš ... Če drugo pustimo vnemar, vsaka generacija drugače sprejema in osvaja znanje, vedno je kaj novega, kako drugače povezanega. Ampak mislim, da za večino učiteljev to ne predstavlja velikega problema. Zakaj pa si sprožil to temo? Si firbčen ali se ti je kaj krivičnega zgodilo? Če se ne motim, si nekoč napisal, da boš učitelj?
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[kesjerdna]

Ja, sej hočem postati učitelj ... ampak bom imel tak kriterij ... samo razpravo sem o tem začel, ker se mi nekako zdi bolj pravično, da je enakomeren kriterij oz. enakomerno razporejene točke, ne pa da je za 2 npr. razlika 7 točk, za 4 pa npr. 4 točke

[jablana]

Se popolnoma strinjam.

Enkrat smo na delavnici študijske skupine prinesli različne teste, ki smo jih pred tem dali učencem za pisno ocenjevanje.Reševali smo jih, najprej samostojno, nato pa se je vse sprevrglo v skupinsko reševanje.

Ugotovili smo, da je zelo pomembno, kako postavljaš vprašanja. Nekatera so bila zelo nejasna tudi za nas, čeprav smo UČILI prav tisto snov, kaj šele za učence.

Sama imam največ težav z nalogami, kjer moraš na črto napisati ustrezno besedo, ki jo moraš sam ugotovit. Moj miselni koncept je že od nekdaj čisto drugačen kot večina učiteljev predvidi (zame). Tu sem manj uspešna.

Učitelji bomo morali spoznati, da je toleranca (posebej pri ocenjevanju) pomembna, sploh pa se mi ocenjevanje zdi brez veze. Učenec bi dobil cilje, ki jih naj osvoji in povratno informacijo o svojem delu - in to sprotno.

[admin]

Ja, Jablana, zelo se strinjam s tvojim mnenjem o ocenjevanju. Pa kaj, ko jih na nižji stopnji še ujčkamo, potem se pa morajo vedno bolj boritii za ocene, za uspeh, za raznorazne točke. In ko je toliko odvisno od zunanjih dejavnikov! Ampak tako najbrž mora biti, zato, da poskušamo narediti najmanj krivic, v katerokoli smer.
In glede razlik v točkovanju, kesjerdna, seveda ni v redu. Ampak takrat, ko sem delala prav to kontrolko in točkovala, sem verjetno razmišljala bolj v smeri prizanesljivosti kot pravičnosti. Upam samo, da nisem naredila veliko krivic. Ker pa sem imela izredno veliko ocen (ne me zatožit), so se morebitne krivice lepo poskrile in je bila končna ocena zelo realna (vsaj jaz mislim tako). In ocen nisem imela kot cilj ampak kot spodbudo. Tudi odrasli dobivamo za svoje delo namišljene ali realne točke, ki nas spodbujajo za boljše delo.
Jablana, bi lahko naredila kakšen prispevek na to temo? Glede na izkušnje, ki jih imaš s študijsko skupino, bi lahko naredila takšno nalogo, za katero se je izkazalo, da ni v redu in primerjalno dobro zastavljena vprašanja.
Zelo koristna izkušnja bi bila to.
_________________
Lep pozdrav, Nataša