50. Vedno me popade bes, ko ...

[Razredničarka Miša]

se zvečer končno razlijem na sedežno pred TV, da bi se malo sprostila pred spanjem pa se pričnejo reklame. Pa niti ne toliko zaradi reklam kot elementa, ki prav nespodobno prekine nanizanko prav v trenutku, ko me divje zanima, kaj se bo zgodilo. No, malo že . Razlog za moj srd je bolj vsebina - sporočilo nekaterih od njih ...

Verjetno sem, kot se pravzaprav spodobi, nervozna učiteljica pa vendarle bom napisala. Mediji, v tem primeru televizija, nas vse skupaj posiljuje z noro bedastimi raklaminimi sporočili, ki jih odrasli pravzaprav še lahko nekako prezremo, otrokom pa zagotovo krivijo pogled na življenje in odnose v družbi. Jasno, poleg vseh ostalih neprimernih oddaj in filmov, ki jih zvesto spremljajo, brez ustreznega nadzora odraslih. Ampak to je že druga zgodba. Naj zdaj omenim samo tri reklame, ki me najbolj razbesnijo ...

1. Prvo mesto zagotovo zasede reklama za pralno sredstvo, roko na srce, niti ne vem katero, ker se mi takrat DOBESEDNO stemni pred očmi. Torej, otrok ne mara srajce v katero ga oblači skrbna mama, ki, mimogrede, očitno blazno uživa - drage ženske take bi morale biti tudi me!, da lahko pere in je perilo vedno brezmadežno čisto. Otroka prav divje osvinjata nesrečno srajco in upata, da jima jo bo uspelo uničiti ... Mati to z nasmeškom sprejme in srajco kdove katerič skrajno uspešno opere. No, jaz bi skočila iz kože, ne le, da bi bila zelo razočarana, da ne rečem jezna na otroka, ki bi to namerno storil. Kakšno sporočilo so dobili otroci?!

2. mesto zaseda osvežilec zraka za kopalnice. Malček sedi na WC-ju in se dere kot jesihar: "Ni ga! Ni ga!" Mati vsa srečna, da sme sinu ustreči, saj verjetno nima na svetu prav nič drugega za počet, prihiti in sinku seveda nemudoma ustreže ter zagotovi, očitno življenjsko pomemben osvežilec. Kakšno sporočilo so dobili otroci?!

3. mesto mojega izbora zaseda reklama z otrokom, ki tuli "Hočem na Jakatovo stranišče!" in jasno se to zgodi. Res ne gre, da bi sine ne dosegel, kar si zamisli. Kakšno sporočilo so dobili otroci?!

In potem se čudimo in postavljamo na trepalnice, če otroci menijo:
- da je prav delati škodo,
- da smejo zahtevati od staršev, da so jim vedno na voljo, četudi zaradi zelo nepomembnih stvari,
- da mora biti vedno tako, kot so si zamislili, čeprav so njihove zahteve in pričakovanja pogosto popolnoma in skrajno neracionalne.

Saj jim to pravzaprav vsak dan sporočamo, morda ne osebno, še manj namerno pa vendarle ... Morda se motim. Ne vem, kaj pa vi menite?

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša

[admin]

O tem bi lahko kakšno rekli tisti od ABBE - Money, money, money ... ali pa Liza - Money, money, money ...
Najvažnejša stvar pod soncem, dandanašnji. In le zakaj bi to otrokom prihranili? Kje bi pa bil profit? In kje bi rasli novi navdušeni potrošniki?

In seveda se silno silno strinjam s tabo. In hkrati občudujem pridne mamice na TV, ki kar v kino nosijo mehčalec, da bi nam olajšale življenje. Oh ...
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[mpisk]

Dragi moji, svet se neusmiljeno kvari. Smrdi kot kašna stara konzerva ali zrezek, ki ni učakal, da ga toplotno obdelamo.
A ni prima, saj tem ubogim ljudem ni treba pognati možganov v delovanje, vse jim pove in priporoča televizija. Mediji počasi in načrtno vzgajajo bedake, pardon, izraz ni parv lep, a se mi zdi v tem primeru najbolj ustrezen.
Morda ne bi bilo slabo, če bi kdo naredili kakšno raziskavo, in ugotavljal, ali so človeški možgani še v trendu povečevanja.

Nikar se preveč ne sekirajte, kajti zaslepljenim ni pomoči. Zanesite se nase, preusmerjanje drugih je proces, težak proces. Sploh v tej situaciji.
PONEUMLJAJO NAS, OSTANIMO BUDNI.
Vsem lep pozdrav.
marija
_________________
pisk.marija

[Razredničarka Miša]

No, malo pa me tolaži to, da se ne zdi vse skupaj grozno le meni . Veste, dragi moji, vse pogosteje se mi namreč dogaja, da imam občutek, da sem navsezadnje jaz tista, ki sem čudna in tečna in občutljiva in kaj vem kaj še.

Saj me ob mojih kritičnih pripombah tako začudeno gledajo, češ: "Daj no, ne bodi tako zategnjena. Pa kaj tebe vse ne zmoti!"

Ne vem, MOTI ME vse kar je, sploh v medijih, nevzgojnega, še posebej me moti maličenje našega jezika. Kdaj ste nazadnje slišali knjižno slovenščino in od kod naj se je naučijo naši otroci?! Morda pričakujem preveč, zdi se mi, da bi vsaj voditelji oddaj in novinarji MORALI uporabljati knjižno slovenščino, no, vsaj ustrezne sklone in dvojino ...

Žal nimam vgrajenega gumba ON in OFF, učiteljica in vzgojiteljica sem tudi, ko nisem v službi, tudi doma in na počitnicah. Včasih zna biti prav nadležno in bi bil tak gumb zlata vreden. Moj gospod mož bi ga zagotovo z največjim veseljem uporabljal, da o Ta mali in Ta veliki sploh ne govorim. V šoli tečni učitelji, potem pa prideta domov, kjer ju nadleguje zoprna učiteljica, ki je za povrh tudi njuna mama. Smrtna kombinacija za dve pubertetnici, čisti strup .

Verjamem, da tisti, ki z veseljem opravljamo svoj poklic, tega enostavno ne znamo, pravzaprav ne moremo izklopiti. Prepričana sem, da arhitekti opazijo vse zanimive gradnje in stavbne polomije, gozdarji drevesa in gozdove, vrtnarji urejenost vrtov, zobozdravniki zobovje, frizerji frizure, gasilci gasilna sredstva in ustreznost interventnih poti, policisti sumljive osebe, mizarji pohištvo in lesene ograje ...

Torej je z menoj vse v redu! Niso mi še oprali možganov in upam, da jim nikoli ne bo uspelo. Hvala za vajin odziv! V pričakovanju še novih zapisov vse lepo pozdravljam!
_________________
Razredničarka Miša

[pauline]

Vse se vrti okoli pogovorov. Potrebno se je pogovarjati, razlagati, ipd.

Ne preprečujem gledanja reklam svojim Ta malim, ki postajajo Ta veliki (kolikor uspejo ujeti v tistih največ 3 urah tedensko). Vendar pa oglase vedno, tako bolj mimogrede, neobremenjeno (da otroci nimajo občutka kakšnega koli vsiljevanja) in tudi s humorjem pokomentiram.
Sedaj to počno tudi že sami. In znajo biti zelo kritični, včasih še bolj od mene.

Popolnoma jasno jim je, čemu reklame služijo. In kako nastajajo. In kako proizvajalci želijo, da ne razmišljajo svojo glavo, ampak samo kupijo njihov proizvod, ki je tako in tako najboljši, najučinkovitejši, naj, naj...


Očitno pa dobro, da povsod razmišljajo s svojo glavo. Da poskušajo učitelja opomniti na poštenost in enkovredno obravnavo vseh, ki so si med seboj enaki (govorim o učencih brez nekih priporočil, potrdil). Da naj se držijo dogovora, ki je bil sklenjen med učiteljem in učencem. Le kakšno sporočilo otroci prejemajo?


Lep pozdrav vsem, predvsem pa tistim, ki delajo s srcem. To se začuti, čuti in občuti.

[Razredničarka Miša]

No, kar se tiče zadnjega, o opominjanju učiteljev ... hm, lahko rečem le, da je to odličen dokaz (nikakor pa ne opravičilo!), da smo tudi učitelji samo ljudje, taki in drugačni, boljši in slabši. Želim si, da bi bilo drugače in bi lahko zapisala, da takih ni pa žal ne morem.

Sicer pa se G L O B O K O strinjam, da je pogovor in učenje kritičnega mišljenja tisto, kar otroci krvavo potrebujejo v naši sodobni džungli, pardon, družbi.
Vse lepo in prav, če imajo ob sebi vsaj enega samega odgovornega t.j. kritičnega odraslega, ki to ve in skrbi, da otrok pravilno razume sporočila, ki ga poplavljajo z vseh strani ...
Vsak bi moral imeti nekoga, ki bi mu pomagal ločevati dobro blago od odpadkov, dokler ne bi osvojil te spretnosti sam.

Tudi sama se na podoben način spopadam s to problematiko - s pogovarjanjem. Tega je sicer manj kot nekoč, puberteta pač terja svoj davek, beri upiranje Ta starim, ki itak nič ne vedo , rezultati preteklega dela pa so, hvala sreči, zelo opazni.
Že davno tega je, ko smo se nazadnje pregovarjali, zakaj so nekatere oddaje zanju neprimerne. Zdaj to odkrijeta sami! Tudi reklame pridno komentirata ... in, priznam, sem srečna mama
_________________
Razredničarka Miša