39. Zakaj učenci potrebujejo mobitele?

[Razredničarka Miša]

To je vprašanje, ki se mi poraja prav vsak dan. Dejstvo je, da ga osnovnošolec ne potrebuje! Sploh ne v šoli. Telefonov imamo na šolah dovolj in vsak učenec ima možnost telefonirat, če je to potrebno. Celo več, tudi učitelji smo pripravljeni to storiti zanje. Saj so otroci zaupani nam, kajne?
Pa telefone kljub temu imajo. Baje jih nujno potrebujejo, ker smo v sodobni komunikacijski družbi in je to njihova pravica.
To, da jih v času vzgojno-izobraževalnega procesa, kar vključuje tudi odmore in ostale dejavnosti v šolskih prostorih, ne smejo uporabljati jih, kljub jasnemu pravilu v šolskih hišnih redih o prepovedi uporabe mobilnih telefonov, prav nič ne moti. Učenci brez zadržkov kršijo hišni red, učitelj pa telefona kljub očitni kršitvi šolskega reda ne sme zapleniti, ker je telefon otrokova lastnina. Hm…zakaj jih torej tako zelo potrebujejo?
Zato, da pokažejo, da ga imajo, če je le mogoče, najnovejšega z vsemi možnimi pritiklinami.
Zato, da si pošiljajo SMS-e in MMS-e, da ne bi slučajno sodelovali pri pouku in se celo kaj naučili.
Zato, da med poukom poslušajo glasbo ali igrajo e-igrice, ker je pouk itak brez veze.
Zato, da se preko Bluetooth tehnologije povežejo z npr. učiteljevim prenosnikom, prav mu je, kaj pa ni bolj spreten pri uporabi sodobne tehnologije ter si ogledajo ali presnamejo kakšen zanimiv dokument.
Zato, da staršu ni treba priti v 1. nadstropje v učilnico podaljšanega bivanja in se pogovoriti z učiteljem o tem, kako njegov otrok napreduje ampak lahko to zoprnijo – osebni stik preskoči tako, da obsedi v avtu ali pa v bližnjem lokalu.
Zato, da lahko snemajo, kaj govori učitelj ali sošolec. Še bolje je, če jim uspe posneti učitelja ali vrstnika v kakšni neljubi situaciji in posnetek zakroži po e-mailu, spretnejši pa ga objavijo na kakšnem forumu ali zelo popularnem YouTube. Pripravljeni so celo narediti scenarij, najti glavne igralce in statiste. Najbolj uspešnim snemalcem vse skupaj uspe spraviti na 24 ur, Preverjeno ali Trenja. Odlično iz filmske režije in uporabe sodobne komunikacijske tehnologije in negativno iz medčloveških odnosov.
Telefoni pravzaprav že dolgo ne služijo več nujnim pogovorom ampak so elektronska igrača. To, in nič drugega. Mar igrača te vrste sodi v šolo? Jaz sem prepričana, da ne!
Kaj se je zgodilo s starim dobrim pogovorom? Z osebnim stikom in preprosto, pristno človeško komunikacijo? Če osnovnošolci ne bodo osvojili teh osnovnih socialnih spretnosti, potem me je strah, kaj bo, ko odrastejo…
Zaskrbljena
_________________
Razredničarka Miša

[admin]

O zadevi smo zgroženo debatirali s sosedi. Padlo je veliko predlogov, jih bom nanizala tako, kot smo na koncu "sklenili"
Ker ne smemo pobirati mobitelov (pustimo ob strani oslarijo zakaj ne... Ali bodo otroci zdaj lahko v šolo prinašali prenosne TVje, pa Ipode, pa igrače in vse to uporabljali pri pouku? Ali se v šoli nič več ne učimo ampak samo zabavamo - jaz sem dobila ukor, ker sem brala pod klopjo!-kje so tisti časi!!! ), bi morda poskusili takole:
najprej seveda dogovor v zbornici.
Nato dogovor s starši in utemeljitev: 1. po zakonu ne smejo nositi mobilcev v šolo. 2. Škoduje zbranosti. 3. Škoduje zdravju (mladim se možgani še razvijajo in neke raziskave namigujejo na to, da bo v bodočnosti kar precej možganskih tumorjev).
Ker starši MORAJo pristati na kompromis že po 1. točki, predlagamo sledeče:
v razedu ustvarimo škatlo, polico, predal, kamor odlagamo ugasnjene mobitele ob prihodu v razred in jih znova poberemo, ko gremo ven. Mobilcev nismo "vzeli", oddali so jih prostovoljno.
Vse tole je morda napisano z malce humorja, vendar pa menim, da bi se morali hudo zamisliti. Prav tako nad objavo pod naslovom Otrokove pravice. In kdo vendar bo naredil kakšen korak? Preden bo prepozno? Preden bomo učitelji kot porotniki srečevali svoje bivše učence na sodišču?
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[Razredničarka Miša]

Žal, tak zakon ne obstaja ampak gre zgolj za eno od pravil šolskega reda, te pa jasno lahko kršimo brez večjih posledic, saj imamo cel kup pravic, ki niso prav nič povezane z dolžnostmi Nenazadnje gre za otroke, ki pač ne morejo razumeti upravičenosti takega brezveznega pravila, kajne?!
Roko na srce, tudi tam, kjer je uporaba mobitelov res prepovedana in z njegovo uporabo dejansko ogrožamo življenja npr. v bolnicah ali na letalih ljudje, odrasli = odgovorni ljudje, vse skupaj mirno, brez slabe vesti ignorirajo in na veliko telefonirajo. Dvomim, da jih ima več kot 5% za svoje početje resnično utemeljen razlog. Otroci se jasno pridno zgledujejo in učijo od drugih vsega nepotrebnega!

Ideja o zbiranju telefonov je sicer zanimiva, je pa problematična vsaj toliko kot prinašanje telefonov v šolo.
1. Učenci, ki imajo telefon za v prvem zapisu omenjene zadeve, jih ne bi oddajali, oddali bi jih učenci, ki upoštevajo pravila in bi jih v vsakem primeru uporabljali ustrezno oz. nemoteče t.j. le za nujne telefonske klice, kar pomeni, da je popolnoma nepotrebno, da jih oddajo.
2. Učitelj, ki bi telefone shranil, bi postal kar naenkrat odgovoren za telefone. Kaj, če kdo odnese telefon, ki ni njegov? Kaj, če telefon dobi "noge"?

Žal, šolski labirint se res zdi vse bolj brezihoden, vse bolj se dogajajo "otrokove pravice", kar hudo vpliva na dejstvo, da vse več učiteljev obupuje nad sabo, svojim nekoč res lepim poklicem ter se sprašuje, kam za vraga so izginile dolžnosti otok in pravica učitelja, da poučuje, teši radovednost, pomaga spoznavati življenje in svet

Nedvomno krvavo potrebujemo bolj jasne kažipote skozi naš labirint! Najprej nas morajo voditi v tej smeri, da učitelji in starši najdemo drug drugega, da ne bomo kar naprej vsak po svoje blodili po njem in iskali pa našli pa spet izgubljali otrok. Potem bomo šele lahko s skupnimi močmi pripeljali otroke v tisti hodnik, ki pelje iz labirinta v življenje. Starši, brez vašega sodelovanja res ne bo šlo!
_________________
Razredničarka Miša

[Bridget]

Tudi moje mnenje je: mobitela učenci v šoli ne potrebujejo.

A me malce razsvetlite, prosim? Kje točno piše, da ne smemo odvzeti telefona začasno?
Če je mobitel PREPOVEDAN, ga ne sme imeti. A je učitelj lahko potemtakem "kaznovan", če mu ga začasno odvzame?

Če malce zdaj zamižim na eno oko glede pravilnika, ki določa to prepoved jemanja lastnine, KI OVIRA POUK, bi rekla tole: mobitel bi začasno odvzela in ga dala npr. ravnatelju - dvigne ga lahko otrok s staršem. Starši so najverjetneje seznanjeni o tem, da so mobiteli po hišnem redu prepovedani. Torej ga nima kaj nositi v šolo. Oz. če ga že ima, naj bo IZKLOPLJEN V TORBI, nima ga kaj vlačiti po rokah med poukom! Kar jezi me vse to

V OPB smo staršem povedali, da imajo otroci lahko svoje igrače, vendar:
- jih lahko uporabljajo samo, ko imamo neusmerjen prosti čas
- nikakor ne odgovarjamo zanje.

In kaj se je zgodilo en dan? Učencu je nekdo odtujil drago kartico za neko igračko (saj sploh ne vem kako se ji reče Sem kar mlada pa očitno že "zastarela"). Starši se sicer niso pritožili nad učitelji, so pa imeli "dolg nos". Zdaj pa mi povejte, a se splača nositi drage stvari v šolo? Prosim za mnenja tudi starše. Sama otroku ne bi dovolila v šolo nositi dragih zadev in zadev, ki bi odvračale pozornost z njegovega učenja...

In še nekaj: če bi mojega učenca starši v OPB poklicali po telefonu, da naj pride v avto pred šolo, ga ne bi pustila. Jaz odgovarjam za otroka. Če bi ga "bognedaj" pri izhodu iz šole udaril avto ali pa bi se sam nerodno poškodoval, KDO BI NOSIL POSLEDICE?
Se mi je že zgodilo, da je učenka rekla: moj ati je tam, na hodniku. Lahko grem domov? Nisem je pustila, ampak sem za trenutek pokukala iz razreda po dooolgem hodniku in atiju rekla: O, oprostite, sem preverila, če ste res tukaj. Bi raje videla, da pokukate v razred, da vas vidim in otroka predam v vaše varstvo.
Vem, da imajo starši sto opravkov in skrbi, ampak prosim vas - ali je res tako težko priti po otroka v razred in tako "zapraviti" minuto več?

Lep pozdravček in prijetne počitnice vsem.


Kje so tisti časi, ko smo se med odmorom zbirali na radiatorjih pri oknu in klepetali? Malce sem nostalgična ...
_________________
Somewhere over the rainbow
Skies are blue,
And the dreams that you dare to dream
Really do come true...

[pauline]

Moja hči nosi mobitel v šolo , ker se je ob priliki zgodilo, da je prišlo do spremembe. Učiteljica ji je naročila naj pokliče domov, a ji ni ponudila šolskega telefona. Tako je hči poklicala iz sošolkinega.
Vendar.... Od takrat veljajo stoga pravila, kdaj in kje ga sme uporabiti! In tega se drži, ker ve da je to v njeno dobro.

Nikoli pa ne bom razumela, zakaj so pravice in svoboda nekaterih učencev nad pravico in svobodo drugih in mojega otroka...
Če nekdo uporablja mobitel med poukom in mora zaradi tega učitelj posredovati in prekiniti s poukom, je zato prikrajšanih večina učencev. In to je nesprejemljivo. Zato krepko podpiram, da se ga učencem odvzame,... tudi mojemu.


Še to:
na naši šoli otroku, ki uporablja v šoli mobitel, učitelj odvzame. Telefon nato prevzamejo starši osebno pri učiteljici, čeprav ideja z ravnateljem - ico ni tako slaba, samo vprašanje je ali ima tudi za to dovolj časa.
In prav je tako.

In ideja:
1. Na roditeljskih sestankih je potrebno poudariti,da bo mobitel učencu odvzet ob neprimerni uporabi in le starši ga lahko prevzamejo v šoli.
2. Morda pa lahko to pravico "uzakonite" ob podpori sveta staršev. Le treba je imeti prave argumente in statistiko, koliko izgubljenih minut, ur pouka, je zaradi tega problema. Vendar bo to nekoliko trši oreh.

Lep pozdrav, Pauline

[admin]

Odličen predlog, ki vodi v konkretne rešitve!
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[Razredničarka Miša]

vsekakor uporabni nasveti. Hvala!
_________________
Razredničarka Miša