40. Kaj delamo učitelji?

[Razredničarka Miša]

Bolj ali manj uspešno se, sleherni dan in učno uro, na karseda zanimiv način trudimo posredovati učne vsebine in vzbuditi željo po učenju ampak... iz leta v leto se mi zdi, da smo manj uspešni, kljub vsem sodobnim metodam in pristopom. No, vsaj jaz imam občutek, da vsako leto za resnično učenje in iskanje znanja ostaja manj časa, da o energiji za kvalitetno poučevanje niti ne govorim .

Mnogo (pre)več časa porabim za to, da učence prepričam, da se je pouk pričel in prihajajo v šolo zato, da se učijo in jim učitelji pri tem pomagamo. Da pouk pravzaprav ni družaben dogodek ampak trdo delo. Nekaterim učencem je treba dobesedno vsakič razlagati, da je vljudno ob prihodu in odhodu pozdraviti ter da so copati zato, da se v garderobi preobujejo. Misija nemogoče se zdi pojasnjevanje, da moraš biti uvideven do drugih, počakati na besedo ali celo prisluhniti drugim ter včasih celo za trenutek ali dva počakati. Če kaj želiš ali potrebuješ pa za to prositi in se potem tudi zahvaliti. Posebno trd oreh je poglavje, ki vsebuje razumevanje tega, da moraš priti k pouku pripravljen in prinesti potrebščine, če želiš delati in sodelovati. Ko vse to uspemo predelati, je ura mimo... V primeru, da imaš v oddelku kakšnega nasilnega ali le nesocializiranega učenca, kar je v teh časih skorajda pravilo, se težave občutno potencirajo in čas reševanja vzgojnih problemov hudoooooo podaljša, jasno na račun pouka in učiteljevega prostega časa, če ga slučajno najde med vsemi drugimi obveznostmi, ki sodijo v učiteljevo naravo dela.

Sprejemam dejstvo, da mora učitelj tudi vzgajati pa vendarle je tega postalo preveč, nenazadnje smo se usposabljali za poučevanje in kolikor mi je znano se program na Pef ni hudo spreminjal. Morda bi se moral?
Usposabljala sem se za učiteljico, zdaj pa se kaže, da sem to še najmanj ampak skačem v zelje mnogim drugim poklicem, ki me večinoma niti ne veselijo: administratorjem, socialnim pedagogom, specialnim pedagogom, psihologom, psihiatrom, socialnim delavcem, policistom, varnostnikom, zdravstvenim delavcem, kuharicam, snažilkam, različnim terapevtom... in nenazadnje tudi staršem.

Zdi se mi, da tega ne bi smela početi , ne vem, če sem za to kompetentna. Pa to delam, priznam! Žal, moram delati vse to, če želim biti učiteljica! Zakaj to počnem? Zato, ker sem kljub vsemu zelo rada učiteljica. Zaradi učencev in staršev, ki še vedo, zakaj sem v šoli. Oni so tudi razlog, da se tega vedno znova spomnim tudi sama.

Kako pa se vi spopadate s tem? Tudi vas jezi, da morate početi zgoraj omenjeno namesto, da bi večinoma poučevali? Morda pa je kdo našel način, da le poučuje Sporočite...
_________________
Razredničarka Miša

[saso]

Ko sem sam začel učiti, sem ugotovil, da sem prav zares začel učiti. Vso fakulteto bi lahko zaključil v enem letu pa bi imel tistega znanja čisto dovolj. Imel sem nekaj dni na obisku učenca iz Švice. Ta je mojim velikokrat povedal kako je v šoli v Švici veliko bolj strogo. Tam ni računalnikov v šoli, televizije na dan je 15 minut. Pa še kaj bi lahko naštel.Naši vrli učenjaki bodo enkrat mogli spoznati, da je učitelj zato, da učence pelje po svetu znanja, ne pa da se ubada s pravilniki, zakoni, drugimi službami obenem pa je še oče/mati otroku, ki ga doma nima...Kako vidite šolo čez 15 let? Droge v OŠ, nasilje, varnostniki, ....nekje je to že zdaj realnost? In mi?Bomo ob vseh evalvacijah imeli tudi kakšno zaščito? Nam bo kdo prisluhnil?Komu bomo mi potožili težave, ki jih imamo pri delu?...
_________________
Kaj ti je deklica, da si tak žalostna?
Kaj mi je, nič mi ni, srce me boli...

[Razredničarka Miša]

Mhm, no, saj to...

Nekako ni več meja, kaj vse sodi v učiteljevo delo in je za to dejansko usposobljen... Po eni strani se nimamo nobene pravice vtikati v delo drugih strokovnjakov in staršev, ni pa jasno, kaj je dejansko okviru učiteljevega dela ali če hočete obveznosti, da rečem še moderno - kompetenc.

Pravzaprav ne vem več, kaj moram delati, ker sem učiteljica, kaj je moja dobra volja (in poseganje v strokovno delo nekoga drugega) in kaj prisila !? Saj veste, v sili hudič muhe žre in če ni denarja za pravega strokovnjaka, potem smo, sploh razredniki, usposobljeni za vse... tudi če v resnici nismo . In se moramo, hočeš nočeš znajti !
_________________
Razredničarka Miša

[Bridget]

Prav nasmehnila sem se pri tvojem stavku "da hodiš v zelje ostalim poklicem" - ker je to čista resnica!

Težko bom veliko napisala v to rubriko, saj delam v OPB, ampak vem, kaj se dogaja v razredu, pri pouku, kaj vse učiteljice počnejo. To, kar si napisala, je dejstvo - učitelji smo vse to - en velik multipraktik.
Večkrat sem slišala negativne kritike na PeF, češ, da to sploh ni faks, saj je itak vse prelahko. Mogoče faks ni bil tako težek, če si pač bil vsaj malo priden, je šlo učenje gladko skozi, AMPAK kakšna pa je težavnost poklica, to pa je druga stvar In žal mi je, da se še vedno tega nekateri ne zavedajo. Priznam pa, da poznam tudi takšne, ki se zavedajo, da biti učitelj ni kar tako. In takrat mi je toplo pri srcu. Saj so učitelji večinoma ljudje, ki to radi počnejo. Kar pomeni, da se pri delu zelo trudijo in skušajo učencem dati najbolje.

Kako bi ta "pohod v zelje ostalim poklicem" skrajšali, ne vem. To se bo zgodilo, ko bo enkrat na voljo toliko denarja, da bo stalno v vsakem razredu zraven učitelja še kakšen drug strokovnjak (npr. specialni pedagog) - samo predstavljajte si konkretno, kako bi to olajšalo pouk V primeru motenj pri pouku se bi učencu s specifičnimi težavami takoj posvetil ta drug strokovnjak ... In ko bo pred vsakimi vrati druščina varnostnikov, snažilk, pomočnikov Brez zamere, če tole napisano izpade malce posmehljivo, hotela sem samo reči eno: žal je učitelj multipraktik. Dejstvo je, da ne more samo poučevati.

Če bi se kdo z močnimi pooblastili na vrhu šolstva poglobil v to, da bi učitelj brez vseh teh obveznih dodatnih del mnogo kvalitetneje poučeval, bi se nam zgodil preporod

Kljub vsemu pa verjamem, da smo tukaj večina (če ne celo vsi) vseeno radi učitelji, z vso to birokratsko in drugačno navlako :)
Srečno pot še naprej
_________________
Somewhere over the rainbow
Skies are blue,
And the dreams that you dare to dream
Really do come true...

[Razredničarka Miša]