31. Učitelji delamo premalo!

[Razredničarka Miša]

No, splošno mnenje je žal tako. Učitelji hodimo domov, baje, že ob 12. uri, imamo (spet) počitnice in sploh imamo odlične plače, glede na to, kako malo pravzaprav delamo. Krasno!
Ker se to resnično ne spodobi, se nam obetajo konkretni ukrepi, ki naj bi to preprečili. Vse bolj glasno se namreč govoril o delavnem času za učitelje od 7.00 do 15.00. Na nekaterih šolah so ravnatelji že poskrbeli za to in se učitelji resnično »štempljajo«, ko pridejo v službo in gredo od nje. V tem času naj bi opravili vse tisto, kar naj bi učitelj opravil. Jaz bi bila takoj za osemurni delavnik od 7.00 – 15.00, saj bi to pomenilo, da bi delala manj, kot delam sedaj!
Pa to enostavno ne gre. Narava našega dela je specifična. Na pouk se moramo pripraviti! Ne moremo se pripraviti na pol! Včasih to pomeni 30 minut priprave za celo dopoldne, drugič spet pol vikenda za 15 minut pouka.

Vse bi bilo lepo in prav, če bi imeli osnovne pogoje za delo, ki nas čaka po pouku. Dejstvo je, da učitelji za pripravo na pouk, vsaj v osnovnih šolah, nimamo ustreznih pogojev. Kako naj se učitelj pripravi na pouk v šoli, kjer nima niti svojega delovnega mesta, računalnika in pripomočkov, ki bi mu to omogočali? Nekako dvomim, da bodo ukrepi pripomogli k večji delavnosti, prepričana pa sem, da bo vplivalo na kvaliteto pouka. In to negativno! Ker enostavno ne verjamem, da bo učitelj po osmih bolj ali manj produktivnih urah v šoli, še motiviran za nadaljevanje dela doma, ki bo po mojem prepričanju vseeno potrebno.
Res je, da sem si morala za kvalitetno opravljanje svojega dela, tako kot tudi ostali učitelji, sama kupiti računalnik, skener, tiskalnik, priročnike in nenazadnje priskrbeti dokaj hiter internet pa vendarle, doma imam zdaj dobre pogoje za delo in predvsem potreben mir. Doma se pripravljam na pouk precej bolje in zagotovo dlje, kot bi se v okviru delovnega časa do 15.00. Kdor ne verjame, prisrčno vabljen, da z mano preživi kakšen teden pa naj meri, koliko časa delam za šolo!
Pa še to, sestavljanje preverjanj, njihovo razmnoževanje, korigiranje spisov in testov, vodenje pedagoške dokumentacije, pisanje poročil, vpisovanje ocen pa govorilne ure, pogovorne ure, dežurstva, pedagoške konference, roditeljski sestanki, aktivi in druga strokovna srečanja tudi sodijo v našo delovno obveznost. Kakorkoli obračam, tega nikakor ne uspem strpati v osemurni delovnik… Tisti, ki smo vključeni v projekte pa imamo še kar kakšno uro zraven.
Stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje bom raje pustila v učiteljevem prostem času! Se bom delala, da ni obvezno...

Bomo potem po novem imeli plačane nadure?! Zagotovo ne… In še vedno bomo imeli prav toliko dopusta kot ostalo delovno ljudstvo in še vedno ga bomo morali izkoristiti v času počitnic, med šolskim letom pa opraviti vse ure doprinosa za tiste dni, ko imamo počitnice pa nimamo dovolj dopusta. Kako pa ostali razmišljate o tej temi? Kaj menite o osemurnem delavniku?

Prav lep pozdrav in uživajte na dopustu!
_________________
Razredničarka Miša

[dekletce]

Jaz osebno zase vem, da delam veliko več kot osem ur na dan za šolo. Morda je res zdaj, na začetku tako, a verjamem, da moj delovnik ne bo nikoli manjši od 8ur, zagotovo. Si ne bi upala v šolo, brez da bi se pred tem pripravila in dala učencem največ kar lahko.

V celoti se strinjam z Vami, ga. Miša!

[Razredničarka Miša]

No, tista ga. pred Miša res ni nepotrebna . Veš na Učiteljska.net se najraje tikamo, saj smo neke vrste sodelavci. Pa kaj potem, če le virtualno!

Sem se že bala, da se ne bo prav nihče odzval na moje pisanje! Hvala za tvoj odgovor . Včasih, ko sem bolj črnogleda, me kar malo zaskrbi, da je učiteljem že popolnoma vseeno, kaj se dogaja v šolstvu in so vdani v usodo, zato sem vesela vsakega odziva. Celo negativnega ! Če me kdo podpre v razmišljanju, sem pa sploh vsa navdušena

Prepričana sem, da večina učiteljev dela več kot 40 ur na teden...

Tale zadeva z delovnim časom me res jezi! A ostalih ne

Kdo lahko oceni, če delamo premalo, dovolj ali čisto preveč? Pa to se mi niti ne zdi tako sporno kot to, kaj je (bo) merilo: čas aktivnosti, čas prisotnosti, število priprav...?

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša

[saso]

Res je, da objektivnega merila za naše delo ne bo nikoli. Tudi sami si ga ne bomo znali postaviti. Potem bi se sredi noči, ko razmišljam, kako bi kakšno stvar izpeljal, ali pa brskam po Učiteljska.net tudi mogel šteti v moj delovni čas. Pa če srečam starše v trgovini pa spregovorim z njimi lepo besedo, prav tako. Ker mi drugače nebi bilo treba.

Jaz vedno povem drugim, da vsak ne more biti učitelj. S tem se konča pogovor o mojem delovnem času
_________________
Kaj ti je deklica, da si tak žalostna?
Kaj mi je, nič mi ni, srce me boli...

[Samantha]

Odlično napisano!
Jaz se z vsem strinjam 100%. Tudi sama sem velikokrat ožigosana v trenutku, ko povem, da poučujem. In tudi slučajno ne smem potarnat, da sem utrujena, ker učitelji tako ali tako nič ne delamo, imamo ogromno počitnic in tako kot si napisala Miša, hodimo domov ob 12h.

Žalostno, ampak resnično. Ampak občutek pa imam, da se še zeloooo dolgo ne bo nič spremenilo - ali pa zelo malo - na bolje seveda.

Lep sončen dan vsem.

[lastovka]

Uh, najbolj pa me jezi to vse verjetno zato, ker imam komaj 1 šolsko leto za sabo (torej sem komaj začela) in to leto je blo res NAPORNO. Jaz sem delala od jutra do večera. Mogoče bo kaj lažje nasl. leto, ampak neučitelj enostavno ne verjame, da to ni pisarniško delo, ki te čaka ko prideš v službo in ga potem tudi pustiš v službi, ko odhajaš domov.

Če mi kdorkoli "zateži" vam učiteljem pa je fajn, ker ..., mu povem dve stvari: 1. Tudi ti si lahko učitelj. Vsak ima možnost iti za učitelja. in 2. Povabim ga v razred. Naj pride, sede zadaj in posluša slovenščino 22 ur na teden. (Ker učencev več nič ne moti kakšen "tujec" v razredu.) Seveda me vsi zavrnejo.

Ne vem, kdo od neučiteljev je skoraj jokal od muke (seveda ne pred učenci) kot sem jaz večkrat. Ne moreš verjeti, da so lahko tako zlobni ... Pride celo tako daleč, da razmišljam, da bi zamenjala službo. In nisem edina. In ko se pogovarjam s starejšimi učitelji, povejo, da si ne predstavljajo, da bi zdaj začeli učiti ...

Eh, čisto sem zašla s teme. No, sem si vsaj malo olajšala dušo. Mi je takoj lažje.

[admin]

[Razredničarka Miša]

, res je. Spletna zbornica je namenjena prav temu, da se poslušamo, no, da si zaupamo, da pišemo in beremo o vzponih in polomih pa nam odleže. Vsaj meni !!!

Dejstvo je, da edino učitelj lahko razume pritiske in celo obup, ki se sem ter tja naseli v vsakem ob nas. Pa ni za obupat...
Vsekakor je ob zaključku leta zelooooo napeto in včasih res hudo, to pač sodi k naši službi. Na srečo sem sodi tudi pristna hvaležnost otrok in staršev, ki jo namenijo učitelju. Tega se ne ne da ne kupiti in ne plačati. To sem jaz občutila danes. Imela sem zadnji roditeljski sestanek. Ob zaključku, ko smo se poslavljali, so se nam vsem malo tresli glasovi. To je boljše od 13. plače. Občutki so fenomenalni .

Vsi starši in učenci seveda niso in tudi ne bodo zadovoljni z našim delom, zato tega ne velja pričakovati, ker bomo razočarani. Sama pri sebi vem, da sem dala vse od sebe in če mi to potrdi vsaj eden od staršev ali otrok, mi zadošča.

Čimlepše slovo od tega šolskega leta želim vsem!
_________________
Razredničarka Miša