Pretirano zaščitniški razredniki

[Dorian36]

Imam to srečo, da poučujem na šoli, kjer so odnosi v kolektivu dobri, v primerjavi z ostalimi šolami bi lahko rekel celo, da so odlični. Zelo redko se zaradi česa spremo; če se najde kdo, ki rovari in dela špetir, se hitro znajdemo in ga elegantno "zatolčemo", tako da se v desetih letih, kar poučujem, niti ne spomnim kakega večjega "škandala". Še vedno, kadar sem v konfliktu, sem zaradi učencev, natančneje, zaradi njihovih razredničark/kov. Verjetno vsi veste, kakšne razrednike imam v mislih. Tiste, ki neprestano sitnarijo, vtikajo nos v vsako stvar, verjamejo vse, kar jim učenci/dijaki natrosijo, jih neprestano zagovarjajo, se vmešavajo v strokovna vprašanja sodelavcev... Opazil sem, da vsi tudi radi ponavljajo in se hvalijo, kako imajo oni z otroki drugačno komunikacijo, kako se pogovarjajo, kako njim otroci zaupajo, tako da dajo vsem ostalim v kolektivu vedeti, kako oni pa že obvladajo zadevo. Eden od teh nam velikokrat razloži, kako je on/ona njihova mama Saj razumem, da je v ozadju njihova šibka samozavest in slaba samopodoba, zaradi katere si potlej zvišujejo rejting v razredu, ampak to ne spreminja dejstva, da je z njimi od sile naporno delati.
Na šoli je žal tudi nekaj takšnih razredov višjih letnikov, ki so iz simpatičnih in dokaj normalnih oz. povprečnih otrok sedaj zrasli v arogantne, prepirljive in domišljave "mulce", seveda večinoma po zaslugi svojih razrednikov. Teh razredov se vsi izogibamo, kadar se le da, obvlada jih ne skoraj več nihče, zadeva je že davno ušla z vajeti. Vrstijo se sestanki, razgovori, pogovori, besede, besede, besede... učenci pa nadaljujejo po ustaljenem vzorcu, ki so se ga navadili iz nižjih razredov. Sam sem se teh sestankov že zdavnaj nehal udeleževati. Menim, da je zgrešeno pričakovati, da se bo v višjem razredu razrešilo tisto, kar se je ob začetku sistematično uničevalo in sesuvalo.
Rad bi vedel, kaj storite, kadar ste v konfliktu s kolegi zaradi otrok? Se prepirate in vztrajate na svojem, dokler se da, ali se raje umaknete, če vidite, da nima smisla?
Morebiti je dobro, da povem, da sem tudi sam razrednik razredu, ki bo letos zaključil izobraževanje, in mislim, da ni lepšega občutka, ko slišim od kolegov, kako lepo je poučevati v tem razredu. Želel bi si, da bi imel vsak učitelj tak razred. Res je, da gre velika zasluga staršem, ki so me od začetka naprej podpirali v mojih odločitvah in stali za mojim delom, ampak prepričan sem, da je kaj malega tudi rezultat premišljenega dela z moje strani v začetku. Predvsem v tem, da otrok ne zagovarjam kar vsevprek, ko za to ni niti najmanjšega povoda, in vedno stopim tudi do kolegov, ko se prične kakšen konflikt. Saj vemo, kako otroci vedno prikažejo problem, tako da oni zanj niso niti najmanj krivi. Pa nobenih pretiranih besed in čvekanja. Osebno sicer verjamem v to, da je pogovor uspešna metoda, vendar če vse ostane samo na tem in ni nobenih dejanj, pa je to na dolgi rok neizmerno slabo, za razred in za ostale.
Vsem razrednikom še naprej želim uspešno delo in pričakujem vaše izkušnje.

[admin]

Na moji bivši šoli imajo posebne delavnice, bom prosila ravnateljico, da bo kaj napisala v zvezi s tem.
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[caelia]

Lep pozdravček!
Rada bi dodala samo eno izkušnjo iz dijaških vrst. Pri nas na pa ponavadi tako, da se resnično dobo razumemo z nekaterimi profesorji. Poanta je v tem, da ne gradijo na tem, da bi se "prikupili" dijakom in vedno potegnili z nami, ampak predvsem na karizmi in s tem, da nam dajo vedeti, da so samo ljudje. Predvsem pa nas je prevzelo znanje, ki se prepleta z moralnimi in življenskimi nauki.
Tako se je dogaja, da nas zapušča en izmed najboljših učitelejev. vsi razredi, ki jih uči so pripravljeni narediti karkoli, da bi ostal. Vsi razredi so prav tako podpisali prošnjo naj ostane, ampak to žal ni mogoče.

[tisa]

Ko gre za področje vzgojnega delovanja, smo vsi razredniki vsem razredom.Če pogledam svoj razvoj na tem področju, ugotavljam, da sem prerasla tisto opredeljevanje moj, tvoj razred. Če kolega začuti v enem razredu kakšen problem, raje poskušam pomagati po svojih močeh, četudi nisem razreničarka tem učencem. Primer: v razredu vladajo slabi medsebojni odnosi. Aha, torej bom pri delu s temi učenci pozorna na to, da jih usmerjam k razvoju dobrih medsebojnih odnosov ( vključevanje socialnih iger, ustreznih oblik in metod dela ... ).
Ljudje smo pač različni. Torej menim, da je bolje posvečati pozornost učencem, kot pa se vznemirjati ob tem, ker učitelji različno razumemo in opravljamo vlogo razredničark in razrednikov.
Tisa

[Maja Koležnik]

Sicer delo razredničarke opravljam šele nekaj mesecev, pa vendarle lahko rečem, da me je že od samega začetka ´strah´, kako bom vzgojila svoje otročičke. Ja, vem, eni boste sedaj skočili pokonci, da niso moji, pa vendarle si od časa do časa privoščim tudi to besedno zvezo.
Želim, da bi bili vsi otroci zdravi, veseli, pošteni in uspešni, zato se strinjam, da je potrebno narediti korak, če vidiš, da je to potrebno ..., pa ne glede na to, ali je otrok v našem razredu ali ne. S tem bomo dozorevali tudi sami.
lp
m
_________________
Največja napaka našega življenja je, če ne naredimo nobene napake.

[pikapokica]

Tudi jaz poznam primer pretirano zaščitniških razrednikov, ker se jim pač ne da dopovedati, kako je z otroki v resnici - žal teh dotičnih otrok ne učijo, ker nimajo tiste nivojske skupine, v kateri je otrok.

Ne glede na primere, ki jih takim razrednikom navajam in ki so resnični, ne pridem nikamor. Tako da sem prenehala s tem, ker nima smisla. Je pa nadvse "krasno", ko se s takimi razredniki povežejo ambiciozni starši ali pa taki, ki ne uvidijo, kakšno je dejansko stanje. Ah

[Maja Koležnik]

Na naši šoli pa učitelji, ki ne poučujejo celotnega razreda, niso razredniki ... slavisti, anglisti in matematiki smo razredniki samo v 6. in 7. razredu, potem delo predamo. Je bolje ..., no, vsaj nam se zdi tako.
_________________
Največja napaka našega življenja je, če ne naredimo nobene napake.