25. Učenci na počitnice, učitelji(ce) pa...

[Razredničarka Miša]

Juhu, petek , končno počitnice in začenja se prisilni dopust. Saj ne da ga ne potrebujem! Ta vikend definitivno ne delam drugega kot spim in končno preležim tisti virus, ki me je napadel prejšnji četrtek , pa si enostavno nisem mogla privoščiti , da bi šla na bolniško. Poznate?! No, naj pojasnim, kaj se je dogajalo, tudi zato, da pojasnim, zakaj tako dolgo nisem nič novega zapisala. Enostavno ni šlo.

V ponedeljek zjutraj sem se za silo sestavila, potem, ko sem večino vikenda preživela ob čaju, medu in Lekadolu, na pol leže na kavču med pisanjem priprav in popravljanju domačega branja .
6 ur pouka sem komaj preživela. Dihala sem že na škrge, saj sta mi moji nosnici popolnoma odpovedali sodelovanje in je bila prehodnost zraka skoz njiju 0% . To me je žal doletelo že drugo šolsko uro! Ko sem se ob dveh komaj privlekla domov, mi na srečo ni bilo treba kuhati, saj sta Ta mala in Ta velika na kosilu v šoli, gospod Mož pa je bil v službi.
Popolnoma resno sem razmišljala, da bi obiskala zdravnico, me zanima, če se me sploh še spomni, a sem izmerila telesno temperaturo 35,4°C in opustila to misel. Kaj pa naj ji rečem? Vročine nimam. Da se slabo počutim? Jaz in še milijon ljudi v Sloveniji . Odločila sem se, da ne grem nikamor, sicer pa dvomim, da bi uspela peš priti do zdravstvenega doma pa še nazaj, avto pa bo doma šele okrog 20. ure.
Zato sem v nos nakapala toliko kapljic, da sem lahko dihala vsaj na pol nosnice, se malo zatabletala z vitaminom C v protibolečinski tableti, da bi malo omilila božjasten glavobol, odprla termostatski ventil do konca, se pokrila čez glavo, oblečena v velur, trenirko, volnene nogavice in se delala, da me ni v upanju, da bo zjutraj bolje.

Preden mi je uspelo zadremati, sem se v mislih prepirala sama s sabo. "Ti si nora. Pojdi na bolniško!" Druga jaz je kričala nazaj: "Ne morem si privoščiti bolniške!!! Ta teden ne, imamo grande finale, kot običajno.""Saj se ne bo svet ustavil, če te ne bo! Taka ne moreš delati!" sem dopovedovala prva jaz in druga je spravljivo odgovarjala: "Saj vem, ampak... ne morem. Ta teden moram preveriti znanje in pripraviti učence na ocenjevanje znanja, preden gredo na počitnice, da ne bodo medtem vsega pozabili. V torek imamo popoldne najprej pedagoško konferenco, po njej se poslavljamo od dveh kolegici, ki sta se upokojili. Udeležba obvezna.
V sredo imam po pouku sestanek tima razvojnega projekta, v katerega sem vključena, pripraviti moram še poročilo 1. akcijskega kroga, s konzulentko. Udeležba obvezna. V četrtek imam govorilne ure in roditeljski sestanek s predavanjem zunanjega predavatelja, nemogoče odpovedati. Udeležba obvezna. V petek ocenjujem znanje. Ne, ne morem ostati na bolniški. Od petka dalje imam čas. Upam, da bom uspela ostati na nogah do petka."

No, uspela sem! Počitnice so tu in komaj za verjet, že v četrtek sem se počutila bolje.

Presrečna sem, da sta Ta mala in Ta velika tabornici in sta že v petek popoldne s taborniki odšli na podaljšan vikend, kjer bosta, kot običajno, neznansko uživali in zato nimam nobene slabe vesti, da danes ne delam nič.

Ko si odpočijem, bomo skupaj in se bomo imeli krasno. Šli bomo na kakšen izlet pa na obisk k prijateljem, s katerimi se že dolgo nismo srečali. In ko se me bosta naveličali, sta namreč čisto normalni pubertetnici, ki sta sposobni skupaj s starši preživeti le omejen čas, bom spet sedla za računalnik in "se šla šolo".

Kaj bom delala? Ja to kar učitelji pač moramo narediti: se pripravila na pouk naslednji teden, napisala zapisnik 2. roditeljskega sestanka, skupno poročilo 1. akcijskega kroga za projekt, uredila dnevnik in vpisala ocene v Lopolis, popravila kontrolne naloge, pripravila UL za naslednje domače branje, posodobila LDP za slovenščino še na računalniku, uredila spletno učilnico in dodala kakšno nalogo, izdelala e-prosojnico za predavanje, ki ga pripravljam... pa verjetno še kaj, kar se bom spomnila med pripravljanjem omenjenega.

Morda mi bo uspelo prebrati kakšno knjigo?!

Včasih se vprašam, kako ljudje uspejo v tem času odpotovati za več dni... Mene bi to do konca ubilo, take zadeve me utrudijo.
Morda pa je z mano kaj narobe? In prosim, ne me narobe razumet! Nobenemu učitelju ne zavidam, še manj očitam, da si "drzne" med počitnicami na potovanje ali smučanje, pravzaprav vse take občudujem. Zakaj? To pomeni, da si znajo svoj čas in delo odlično organizirati. Nihče ne naredi nič namesto njih...

Uživajte vsi učitelji in učiteljice, učenci in starši. Izkoristite te dni in si napolnite baterije tako, kot vam najbolj ustreza.
Definitivno bo počitnic prehitro konec. Sporočite, kako preživljate ali ste preživeli zimske počitnice.

Prosim, napišite kaj o tem. Res me zanima, kako je z vašimi počitnicami oz. prisilnim dopustom. Iskreno upam, da jih izkoristite pametneje kot jaz

Prav lep pozdrav vsem
_________________
Razredničarka Miša

[prfoksa]

ŽIVJO,
UGOTAVLJAM, DA SEM TI ČISTO PODOBNA S TO RAZLIKO, DA NISEM ZBOLELA (ZAENKRAT).
Kaj sem delala med počitnicami ali kakor praviš prisilnem dopustu? En dan sem pa res bila na dopustu. Z možem sva šla na izlet v Savinjsko dolino. Ostale dni sem pa malo lenarila, odkidala po stanovanju, ker sicer nimam časa, pa seveda pripravila se za šolo. To je to. In sedaj, KONEC.Jutri bo nov začetek.
prfoksa

[Razredničarka Miša]

ja, saj res, to sem pa pozabila omeniti. Tudi stanovanje sem morala odkidati pa nisem pretiravala... Je čisto prelepo vreme.

Želim ti uspešno nadaljevanje tega šolskega leta in upam, da si uspela napolniti baterije.

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša

[prfoksa]

Hvala enako in gremo družno novim dogodivščinam naproti.
Srečno,
prfoksa

[Maja Koležnik]

Prisilni dopust se sliši tako ... prisilno. Tudi nam se začenjajo počitnice, s to razliko, da nekatere nismo na dopustu, ampak imamo ustvarjalne delavnice, s pomočjo katerih si bomo zagotovile dopust, ki ne bo prisilen. Skratka, dopust, ki nam pripada.
Ne, delavnica tudi ni prisilna, saj smo si jo same zamislile ... Levji kralj. Ustvarjale bomo tako z razredno kot s predmetno stopnjo. Naše učiteljice na razredni bodo plesale, brale, ... poustvarjale na sto in en način. Mi, predmetne, bomo pa pripravljale dramatizacijo 4 prizorov, ki jih bodo učenci tudi odiigrali, pripravile kakšno pevsko točko, prevajale v angleščino ali nemščino, naredile slovarček neznanih besed v več jezikih, izdelovale sceno in kostume za levčke, ki bodo igrali ... Skratka, pet šolskih ur bo še premalo.
Ta trenutek pa sem končala z razčlembo ub, in sicer sem pisala naloge za Prešernovo pesem Nezakonska mati. Pa me zanima vaše mnenje, saj lahko razčlembo dam tudi za preverjanje pred ocenjevanjem. Se vam zdi ta pesem preveč zahtevna?
Hvala za to, da ste prebrali ... tisti, seveda, ki ste ... in hvala za odgovor.

Ustvarjalne počitnice, kljub vsemu, želim.
lp
m
_________________
Največja napaka našega življenja je, če ne naredimo nobene napake.

[Razredničarka Miša]

Lepo je brati, da ste nekateri tako ustvarjalni in motivirani tudi v času počitnic. Bojim se, da bi bilo pri nas veliko slabe volje, če bi morali biti v šoli. Nekateri radi smučajo ali kam odpotujejo... Ali je udeležba obvezna za vse strokovne delavce ali ste tam le tisti, ki to želite?
Ta izraz prisilni dopust pa namenoma uporabljam , ker zame je prisilen. Sama osebno bi npr. raje vzela kakšen dan dopusta med šolskim letom, v času zimskih počitnic, ker nikamor ne gremo pa bi v šoli naredila tisto, kar pač moram narediti ali pa imela take zadeve, kot jih omenjaš ti. Tako bi lažje opravila manjkajoče ure, ki mi jih zmanjka od št. dni dopusta do št. počitniških dni, kot med poukom... Med poukom to namreč pomeni, da bom delala dvojni "šiht"... in bom v šoli od 7.00 pa do 15. ure ali še dlje. Kar je mnogo naporneje, kot si ljudje, ki niso v šolstvu, lahko predstavljajo...

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša

[Maja Koležnik]

Hja, pri nas je tako, da smo bili pač soočeni z dejstvom, da nam bodo manjkali dopustniški dnevi, in se nas je nekaj domislilo te delavnice. Čisto na prostovoljni bazi, pa vendar v vednosti, da delamo nekaj tako zase kot za otroke.
Imeli smo se super, dramatizacija, naučena pesem z zborom, plesne točke najmlajših, prevodi v nemščino, izdelave mask ... Minilo je, da smo bili pripravljeni še za naslednji dan, a smo nekako zaključili z nastopom, katerega so se udeležili tudi nekateri starši. Lepo je bilo.
lp
m
_________________
Največja napaka našega življenja je, če ne naredimo nobene napake.