negativne ocene

[sisi25]

Pozdravljeni!

Imam en problem. Danes smo pisali kratek test pri matematiki. Z učenci sem se dogovorila, da bo to kot del ustne ocene, bodo še nekaj vprašani in bo to skupaj ena ustna ocena. In kaj se mi zgodi, od 4 učencev (dva najbolj brihtna sta zbolela)mi dva pišeta negativno. Ali morm ponavljat test? Naj povem, da so to tudi moji prvi "šusi", kar je še večji šok za mene. Joj, bognedaj, da bi se kdo kaj učil. Iste naloge kot v zvezku, pa so narobe, najtežjo mi je rešil samo tisti, ki je pisal negativno, ostalo pa skor nč. So morda res bližajoče se počitnice krive, al je sam mal čuden svet?
Hvala za vsa mnenja in odgovore.

[admin]

Sem prav razumela, da gre za 6 učencev? Če je tako, ne bi smel biti problem, da jih vprašaš ustno. Da pišete in to velja za ustno oceno, je v osnovi narobe, vsaj jaz mislim tako.
Kar se pa tiče razočaranja nad neznanjem - dobrodošla v klan! Jaz sem se vsa delovna leta čudila nad tem, pa me ni izučilo . Vedno znova sem pričakovala kaj več in vedno znova bila presenečena. Pa kaj drugega odtehta! Še za vsakega učenca, ki me je kdaj razočaral, lahko povem, da me je ob kakšni drugi priložnosti prijetno presenetil tako ali drugače. Če prej ne, pa ko je končal osnovno šolo in se mi na široko nasmehnil ob slovesu.
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[Saša Čadež]

No, bojim se, da imaš več kot en problem , vsaj glede na opisano situacijo. Predvidevam, da gre za naknadno ocenjevanje ali popravljanje ocen!?

Prvi in najpomembnejši problem je ta, da ocen ne smeš združevat (po Pravilniku), drugi je ta, da to ni ustna ocena, če so pisali razen, če ti ustno pojasnijo potek reševanja.
To pa je lahko hkrati tudi rešitev tvoje težave! Učence vprašaj in če bodo znali pojasniti postopek reševanja, jim lahko oceniš pozitivno.
Vsekakor si se znašla v zoprni situaciji in zdi se, da se nam to vse pogosteje dogaja. Učencem želimo pomagati in jim omogočimo naknadno ocenjevanje, oni pa se na to požvižgajo in mirno pridejo nepripravljeni . Potem pa se naj učitelj znajde

Upam, da ti bo uspelo rešiti tvojo zagato tako, da bo prav za vse!

Lep pozdrav
_________________
Saša

[sisi25]

Ja vem, ni najbolj prav, se strinjam, sam edino to jih še "prestraši", da se piše, samo takrat se mi učijo. Če jih ustno vprašam, jemljejo to tako z levo roko, da je kr hudo. Vprašat jih res ni bilo problem. Sem misla, da bom tako dobila lepše ocene, da se bojo več učili. Smešna jaz, kajne? Zdej še to ne pali več. Bo treba spet kaj novega pogruntat, zgleda.

Hvala

[sisi25]

Bom razveljavila vse skupaj, očitno je to res velik problem. Kako pa kaj, še pa razmišljam.
Hvala še enkrat obema.

[admin]

[jablana]

Se sploh več ne učijo.....
Kaj rad ne delaš? Seveda, tistega kar ne znaš dobro!
Torej:
tudi učiš se ne rad, ker se ne znaš, ker je preveč "piflanja", ker ni zanimivo...ker nisi dovolj uspešen...
Kar poglejte malo k sebi: to, kar rad delaš, bi delal ves dan.
Kar delaš uspešno, ti ni nikoli težko.

Mislim, da premalo razmišljamo o tem, da bi se otroci čim več naučili pri pouku. Običajno učno snov razložimo, vaje pa so za domačo nalogo.
Jaz letos dajem majhne cilje in se potrudim, da jih učenci ob koncu učne ure dosežejo, vključno s povratno informacijo o razumevanju in z utrjevanjem. Veliko ponavljamo, , skoraj vsak učenec mora kaj utemeljiti ali ponoviti.
Pri uri utrjevanja potem dodajam zahtevnejše naloge in delam diferencirano.
Saj otroci niso lonec, v katerega bi moral strpati čim več učne snovi. Nenehno iščem povezave z drugimi stvarmi, predmeti... da otroke spomnim, kako si lahko pomagajo s svojim znanjem, če se ne spomnijo formulacije iz učbenika.
Spoznala sem, da imajo skromen besedni zaklad in tako vse "nove" besede pišem na tablo in jih uporabim v različnih kontekstih, v ponavljanju.
Na nove besede spomnim ob različnih prilikah in dodam še kakšno. Ah, saj to sploh ni težko, ker je besedni zaklad res skromen: prepoznajo in razumejo še kar, uporabljajo pa le minimum besed.

LP Mirjana

[admin]

[pikapokica]

Sicer sem tudi sama še začetnica, pa vendar...

Morda bi poskusila s tedenskim preverjanjem znanja, ki nam ga je predstavila razredničarka Miša? Jaz to zdaj izvajam v 7. razredu, kjer se učenci šele začnejo učiti 2. tuji jezik, če ga izberejo kot izbirni predmet, ampak pri njih vsaj točno vem, kaj lahko zahtevam, ker jih učim samo jaz, jih ni še nihče pred mano, in so čisti začetniki in se ne morem jeziti v stilu "To bi pa morali že znati od prejšnjih let."

Pri meni sicer tale preverjanja delujejo pri učencih, ki so že tako ali tako pridni in se učijo bolj kot ne sproti, pri slabših še vedno ni nekega učinka. Delam pa to iz dveh razlogov:
- da bi se začeli sproti učiti,
- da se "zavarujem" pred starši, če bodo otroci na koncu leta imeli slabo oceno - preverjanja namreč popravljena dam otrokom, da jih starši podpišejo, kar naj bi pomenilo, da so seznanjeni z otrokovim napredkom. In če se bo kateremu izmed staršev zazdelo, da napredek ni zadovoljiv, se bo najbrž za to pobrigal.

To je samo moj predlog

Upam, da zadevo čim prej in čim boljše rešiš

[admin]

Kar dobro si zastavila!
Predlagam še nekaj, kar te bo še dodatno "zavarovalo".
Vsak teden napiši, kaj boste obravnavali in kaj morajo znati (kaj pričakuješ od njih).
Napiši datum, št. tedna, snov, kaj morajo znati, kje znanje dobijo (viri).
To vzame petino A4, razrežeš in naj si nalepijo v zvezke.
In ko pišejo preizkus, točno vedo, kaj morajo znati, starši pa tudi. In predlagam, da si pisne izdelke tudi shranijo na neko vsem dostopno mesto. Ne vem ali so sposobni to skrivati in je bolje, če je v razredu in na razpolago staršem in učencem ali pa tudi nalepljeno v zvezek. In napiši obvestilo staršem, če boš začela delati tako, da bo od zdaj pa takole ...
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[pikapokica]

Hvala za nasvet Učencem sicer vedno povem, kaj točno bomo pisali, a me ne stane skoraj nič časa, če to še zapišem in jim dam, da nalepijo v zvezke, da vidijo tudi starši.

Podpisane preizkuse sem do sedaj pobrala nazaj, ker sem razmišljala o tem (do same izvedbe žal še nisem prišla), da bi za vsakega otroka vzela eno prozorno mapo in jih zlagala vanjo - tako bom vsaj vedela, kje so, če bi jih kateri od staršev na kakšnih govorilnih želel pogledati še enkrat. Otroci liste vse preradi izgubijo... Razen, če bi jih nalepili v zvezek, tako bi tudi šlo Zanimivo pa je, da, čeprav to zdaj delamo že kak mesec, še nihče od staršev ni vprašal, kaj se gremo Mogoče jim že sam napis na listu (preverjanje znanja preteklega tedna) pove dovolj