13. Ko učenci zjutraj vstopijo v učilnico...

[Razredničarka Miša]

Jasno, da poleg tedenske priprave - načrta pridno pišem tudi dnevne priprave. Res je, da mi je to včasih čisto odveč, vendar brez dobre priprave si enostavno ne drznem v razred! Razlog pa ni šolska inšpekcija, da ne bo pomote ampak učenci. Če želimo, da bodo učenci odgovorni, moramo biti taki tudi mi! Najbolj sem pozorna na to, kaj lahko delajo učenci samostojno in kaj moram narediti frontalno.

Tako, zdaj pa naj pojasnim, kako pričnemo s poukom. Učenci sicer že vedo, kaj jih čaka v tekočem tednu, ne vedo pa še točno, kaj bodo delali tisti dan. To izvedo, ko zjutraj stopijo v razred!

Na stranski tabli v učilnici jih čakajo kratka navodila za delo, ki jih tja zapišem pred začetkom pouka. To seveda pomeni, da moram biti v učilnici vsaj 30 minut pred začetkom pouka. Priznam, ta del mi ni najbolj všeč ampak zaenkrat nisem našla boljše rešitve . Lahko bi sicer pripravila fotokopije z navodili, vendar se bojim, da me gospod Šef pri tem ne bi najbolj podprl. Verjetno bi ga zanimalo, kaj se dogaja v našem aktivu, če bi fotokopirni stroj izdal strahovito povečanje števila kopij.
Porabim pa noro več krede, kjer pa nadzor količine porabe (še) ni tako strog!

Ob prvem zvonjenju se najprej lepo pozdravimo. Imamo pravzaprav kar neke vrste obred! Zdi se mi lepo in prav, da mi ob našem prvem srečanju učenci namenijo vso svojo pozornost, saj jo tudi jaz njim! To zgleda tako, da vstanejo in se umirijo. Ko se to zgodi, poiščem njihove nagajive očke in ko mi uspe s prav vsakim vzpostaviti očesni stik, jih glasno pozdravim, oni pa mi odzdravijo in sedejo.
Morda se komu zdi starokopitno, kar tudi je!, je pa zelo učinkovito za dober začetek pouka!

Nato preberemo navodila, zapisana pod naslovom Današnja ponudba. Torej, kaj jim danes ponuja(m) učiteljica, nekakšen šolski meni, ki pa namesto hrane predstavlja aktualne učne vsebine tistega dne.

Skupaj pojasnimo, kaj je treba narediti tisti dan. Razlago navodil prepustim učencem, če je potrebno jim pomagam… Za to ne porabimo več kot 5 minut! Potem se lotijo dela po navodilih. Verjetno vas zanima, kako so oblikovana navodila, da jim učenci sploh lahko sledijo? To pa vam bom zaupala v naslednjem zapisu, če vas seveda zanima. Sporočite mi!

Se beremo
_________________
Razredničarka Miša

[pikapokica]

Samo preblisk: mogoče bi lahko doma oz v šoli natipkala dnevni meni, in ga potem samo pritrdila na mesto v učilnici?

[Razredničarka Miša]

o tem sem resno razmišljala in potem ugotovila, da bi bilo še lažje dati na razredni računalnik pa bi učenci brali z zaslona, kaj je njihova naloga !

Žal imata obe možnosti eno veliko, no majhno , pomanjkljivost. Učenci morajo vstati in se preriniti pred list ali zaslon, če je napisano na tabli pa vidijo prebrat s svojega delovnega mesta.
Če bi imela interaktivno tablo ali pa LCD projektor stalno v učilnici bi lahko zadeve projecirala... No, to je pa že malo znanstvene fantastike

Hvala, kljub vsemu za tvoj preblisk in upam, da se še kaj oglasiš.

Lep dan
_________________
Razredničarka Miša

[admin]

Kaj pa navadni, stari grafoskop?
Res pa je, da morajo biti navodila vse čas vidna. Mislim vsaj. Hkrati pa mislim, če bi lahko fotokopirala, bi imeli učenci dokumentirano, kaj so delali v torek, kaj v sredo, ali jim je uspelo vse narediti ...
A je res problem s fotokopijami? Srečna, da sem upokojena
Ali pa če začnete spet s tistim modrim, saj ne vem, kako se mu je reklo, ko si bil ves zapackan, nekaj z alkoholom - fuj!
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[Razredničarka Miša]

, saj res, ciklostil ali kako se je že tistemu čudežu tehnike reklo. Sem imela še priložnost delati z njim in res je bila packarija . Predvsem pa se spomnim, da si bil od vseh hlapov kar malo omamljen. Vse skupaj je že mejilo na drogiranje . Bojim se, da se je za zadnjim, ki je obstajal v šoli, izgubila vsaka sled.

Grafoskop je ena možnost, to sicer pomeni cca. 190 folij na leto... Vendar, kot tudi sama praviš, navodila morajo biti vidna ves čas pouka, platno v učilnici pa zastira več kot polovico table, ki pa jo kljub vsemu potrebujemo. Torej ta možnost odpade.

S kopijami so pa res križi in težave... Na konferencah smo pogosto opozorjeni, da preveč kopiramo in da število kopij iz leta v leto narašča. Stroški kopiranja res niso zanemarljivi... smo slišali tudi znesek pa sem ga pozabila...

Kratek izračun zgolj za kopiranje takih navodil!
Kopiranje navodil bi pomenilo na mesečnem nivoju cca. 420 kopij več, na letnem pa 4000 kopij več samo v mojem razredu, kar pomeni na nivoju šole 153900 kopij več , kje so še UL in preverjanja in testi...

Najbolj elegantna rešitev bi bila, da bi imeli v učilnici več v mrežo povezanih računalnikov, npr. vsaj za dva učenca enega in bi navodila lahko brali z zaslona Zaenkrat je to še znanstvena fantastika, vendar me čaka še četrt stoletja delovne dobe, zato trdno verjamem, da bom te čase dočakala !

Se beremo
_________________
Razredničarka Miša