30. Učitelji morda ne, starši smo lahko avtonomni!

[Razredničarka Miša]

Vsak otrok je drugačen in se različno odziva na spodbude, pohvale in na drugi strani kazni, zato... no, recepta za vzgojo otrok ni.

Vsak starš si želi, da bi bil njegov otrok uspešen in zadovoljen. Če je v šoli uspešen, to pomeni za starše pravi blagoslov in zato si vsi prizadevamo, da bi bil. Nekateri starši v preveliki vnemi po uspehih na otroke preveč pritiskajo, zato se včasih pojavijo težave tudi pri bistrih in nadarjenih učencih.

Prepričana sem, da vztrajanje pri dodatnih nalogah in zanje "koristnih" izvenšolskih dejavnostih, zato ker je to zanje dobro, ne bo obrodilo pričakovanih rezultatov, če ne bo otrok tisti, ki si jih bo izbral in videli smisla v njih. Celo več! Že večkrat sem že bila priča nasprotnemu, otrok se je staršem uprl do te mere, da na koncu niti pri rednem pouku ni zadev izpeljal tako uspešno kot bi zmogel. Zato, starši, razmislimo, je tisto kar otroci delajo v šoli in izven nje naša ali njihova želja?!
Kljub vsemu, pa imamo starši nad otroki lahko neverjetno moč. Imamo možnost, da nanje vplivamo pozitivno in to je vredno izkoristiti. Starši smo še lahko avtonomni! Sama prisegam na metodo: korenček in palica, čeprav bi me marsikateri sodobni teoretik napadel, da nimam prav in sem zastarela.

Moja praksa s šolskimi in domačimi otroki, mi vedno znova potrjuje, da je nagrajevanje in odtegovanje ugodnosti najbolj učinkovita motivacija. Vsekakor sem pri delu s šolskimi otroki precej bolj omejena, saj veste pravilniki! in drugačen odnos učenec-učitelj, pa vendarle, del opisanega lahko učinkovito uporabim tudi pri njih.

Otroku jasno povem, kaj od njega pričakujem, jasno v okviru njegovih sposobnosti in od tega ne odstopim. Če to dosega, mu pokažem, da sem tega zelo vesela in mi to veliko pomeni. Če gre pod pričakovan nivo, zahtevam, da se bolj potrudi in mu pri tem NE pomagam. Jasno mi dam vedeti, da si moje pozornosti ne zasluži, kar ne sme pomeniti, da ga nimam rada in pravzaprav je prav, da otrok začuti, da me je s svojim vedenjem prizadel, prav zato, ker mi je zanj mar. Pojasnim tudi, da nisem zadovoljna, vendar to ni moja težava ampak njegova. Otrok mora začutiti, da nismo pripravljeni prevzemati odgovornosti za njegovo delo, hkrati pa nam njihov uspeh veliko pomeni. Zato na nasprotni strani jasno pokažem, da sem mu pripravljena nameniti veliko pozornosti in podpore, kadar se bo trudil doseči več.
Svojim domačim otrokom npr. omogočim, da gredo nekam, kamor si želijo (npr. v kino, v bazen...) kadar se trudijo. Kadar menim, da niso "zaslužili", da bi jim željo izpolnila in jim "poklonila" svoj prosti čas, jim mirno pojasnim, da nisem pripravljena izpolniti želje, ker menim, da tudi oni niso izpolnili mojih. Priznam, izkoriščam čustva otrok! Res ne vem, zakaj bi samo oni moja?!
Tukaj je res pomembna trda doslednost, da ne rečem neizprosnost, če želimo rezultat.

Opažam, da tega nekateri starši enostavno ne zmorejo, ker imajo svoje otroke tako zelo radi, da prevladajo čustva in enostavno ne zmorejo otroku odtegniti želenega. Posledica je, da otrok to neverjetno hitro zazna, saj ve, da temu, da se ne trudi ne sledi noben ukrep, ki bi ga prizadel, zato ne čuti potrebe, da bi se bolj potrudil.

Kar predstavljajte si, koliko bi ljudje še delali, če bi dobivali dobro plačo tudi, če ne bi nič naredili!!!

Naj govorijo kar hočejo, nenazadnje hodimo tudi mi - odrasli v službo zato, da dobimo plačo. Nekateri imamo tudi to srečo, da imamo svoje delo radi in v službi celo uživamo. Plača otrok je pač v drugačni obliki. Jaz jo vidim v pridobivanju dobrih ocen, sprejetosti, izpolnjevanju njihovih želja in naši pripravljenosti, da jim namenimo svoj prosti čas (pozornosti staršev in učiteljev) .

Naj me koklja brce, če ima otrok lahko travme zato, ker ni dobil novega t.j. zadnjega modela telefona ali se mu ne bi izpolnila neka druga, roko na srce, za življenje čisto nepotrebna želja.

Morda bo tole dolgovezenje komu v pomoč, drugim pač ne. Prepričana sem, da veliko o tem, kar sem napisala, že veste in tudi delate.
Vsekakor bom vesela vsake povratne informacije.

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša