21. Sirček in pasti pri pouku

[Razredničarka Miša]

Učence torej podkupujem, da naredijo tisto kar želim. Pa to niso kakšni bonboni ali kaj podobnega! Kaj torej počnem?
Ves čas jim dopovedujem, da bodo več znali in se s tem izognili učnim težavam ter neželenim ocenam, če bodo vestno opravili vse zahtevane naloge. Tako bomo zadovoljni vsi: oni, njihovi starši in jaz. No, ne delam si utvar, da učence tako dopovedovanje hudo ali pretirano gane pa kljub vsemu. Škodi nikakor ne.

Nadalje jih poskušam prepričati, da so sposobni opraviti večino učnega dela in nalog v šoli, kar posledično pomeni, da bodo imeli doma več prostega časa. Skupaj ugotavljamo, da v šolo pač morajo prihajati in v njej preživeti določen čas, zato je torej najbolj pametno, da ta čas koristno izrabijo. V tem primeru jim učiteljica ne teži, sami sebi pa tako omogočijo prijetno popoldne brez pisnih domačih nalog. Kadar jim to uspe, zadovoljni ugotovijo, da jim ni ostalo nič domače naloge in bodo imeli doma veliko prostega časa, ki ga bodo preživeli po lastni izbiri. To jim je že bolj všeč pa, priznam na večino učencev, nima (pre)hudega vpliva..

Vrsta sirčka je pač odvisna od sposobnosti učencev. Da pridejo do njega opravijo naloge tako hitro in kvalitetno, kot zmorejo. Za učence z učnimi težavami je uspeh, če v šoli opravijo vse šolske naloge in jim ostane le še domača naloga, za večino, da jim ostane kar najmanj domače naloge za sposobnejše učence pa prosti čas med poukom.

Najpomembnejšo vlogo sira ima sam način dela. Zavedajo se, da je privilegij, ki ni nujen! In je pravzaprav edino, kar jim lahko omogočim in po drugi strani tudi vzamem. Učenci uživajo, če se lahko učijo v družbi prijateljev – sošolcev. Pri samostojnem učenju sami izbirajo s kom in kako se bodo učili. Tukaj jih čaka past, ki se ji želijo na vsak način izogniti!
Če ob opazovanju njihovega dela ocenim, da ni ustrezno, da klepetajo o drugih zadevah, se pravzaprav ne učijo ampak motijo drug drugega, kar se najlepše izkaže pri kvaliteti in tudi količini opravljenega dela, potem vedo, da ne bodo smeli delati skupaj in jih bom ločila.
No, da morajo delati sami, to jim pa ni več vseeno! Ugotovili so že, da je mnogo zabavneje in tudi lažje skupaj spoznavati nove vsebine in rešiti naloge.

Najbolj jim je všeč, če so lahko med poukom »prosti«! Kako pa je to mogoče? Preprosto!
Ker učenci vedo, katere naloge morajo rešiti na UL in v DU, katera besedila morajo predelati in na katera vprašanja morajo najti odgovore, lahko delajo hitreje, saj jim ni potrebno čakati na počasnejše sošolce.
Najokusnejši sirček je prosti čas med poukom! Dogovorjeni smo namreč, da lahko v času, ki jim ostane do skupnega dela in preverjanja naučenega, delajo kar želijo. Pogoja za to sta dva. Prvi je, da morajo biti naloge ustrezno rešene in drugi, da s tem kar počnejo, ne motijo ostalih. In kaj pravzaprav lahko delajo: barvajo pobarvanke, rešujejo zabavne UL, berejo revije, leposlovne knjige, brskajo po enciklopedijah in računalniku, sestavljajo lego kocke, kartajo, klepetajo in celo gledajo v zrak… No, tisto gledanje v zrak me blazno moti, a dogovor je dogovor. Vendar me brezdelje v učilnici res zelo moti, zato sem morala najti način, kako preprečiti gledanje v zrak in klepetanje, tako brez prisile. Delno mi je uspelo.

Lepo vas pozdravljam!
_________________
Razredničarka Miša