Motnja selektivnega mutizma

[Alenka@]

Zanima me, na koga se lahko obrnem po nasvet za delo z učencem z motnjo selektivnega mutizma.

[admin]

Upam, da se bo kdo javil. Zaenkrat objavljam nekaj linkov, kjer se lahko pozanimamo o tem.

http://www.nebojse.si/forum/index.php?PHPSESSID=5cce787be0fca4c7ef718288cd65dcc5&topic=679.0

http://www.viva.si/clanek.asp?arhiv=1&id=1195

http://www.najdi.si/trident/quickpreview.jsp?q=selektivni+mutizem&qpts=918&rn=14422342 - tole je predogled predstavitve, ki je morda še najbolj pregledna.
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[Jana Potočnik]

Pozdravljena,

sem malo pogledala po Internetu in našla stran www.nebojse.si Tu je ena debata namenjena prav tej motnji. Prilagam povezavo. Napisane so konkretne izkušnje, upam, da bo v pomoč. Navedena je celo ena diplomska naloga na to temo.
http://www.nebojse.si/forum/index.php/topic,679.0.html

Veliko sreče pri iskanju ustreznih podatkov.

LP
Jana
_________________
To, kar vemo, je kapljica, to, česar ne vemo, je morje.

[Alenka@]

Hvala, da sta vskočili in skušali pomagati, a upala sem, da se bo oglasil kdo iz društva s čisto konkretnim predlogom oz. imenom (splošne informacije sem že "počrpala").

[skumavc]

Pozdravljena, sicer nimam informacij iz prve roke, ampak en predlog diplomske naloge na to temo (od sošolke s faksa):
AVTOR................... : Bergauer, Simona - avtor
ODGOVORNOST............. : Jelenc, Dora - mentor // Kastelic,
Lidija - komentor
NASLOV.................. : Pomoč otrokom s selektivnim mutizmom v osnovni
šoli : diplomsko delo
IMPRESUM................ : Ljubljana : [S. Bergauer], 2005
FIZIČNI OPIS............ : 97., [16] str. pril. , 30 cm
PREDMETNE OZNAKE........ : speech defect // behaviour //
mutism // govorna motnja // vedenje // molčečnost
PREDMETNE OZNAKE........ : // mutizem // pomoč otrokom
UDK..................... : 376.36(043.2)
UDK ZA STATISTIKO....... : 37
VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo,
tiskano, 2.11 - Diplomsko delo
COBISS.SI-ID............ : 6395977

Dobiš pa jo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

LP
Grega
_________________
Grega Skumavc

[Alenka@]

Hvala tudi za tole info.

[jablana]

Kaj te pa sploh zanima s tem v zvezi?
LP Mirjana

[Alenka@]

Ocenjevanje (številčno).

[skumavc]

Ocenjevanje mora v (predvidevam, da večinski šoli) seveda potekati v skladu s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. Z individualiziranim programom pa se lahko določijo individualne prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja za tega učenca, z ozirom na njegove težave. Učitelj naj ima za številčno ocenjevanje pripravljen kriterij za učenca, preko katerega se lahko razbere učenčevo dejansko znanje na različnih taksonomskih stopnjah.

Upam, da je bilo kaj v pomoč...
_________________
Grega Skumavc

[Alenka@]

Pravzaprav je dobrodošlo vsako razmišljanje, a ta trenutek se mi zdi stvar zelo zakomplicirana (namreč ocenjevanje).
Priporočeno je ocenjevanje pisnih izdelkov, zagotovo pa na ta način ni mogoče ugotoviti vseh znanj, ki jih lahko bolje (in lažje) spremljaš z ustnim preverjanjem in ocenjevanjem (npr. problemska znanja, zmožnost usklajevanja mnenj, utemeljevanje, dramatizacija ...). Problem je tudi ocenjevanje aktivnosti, ki jih učenec ne izvaja, a so predvidene z učnim načrtom in jih sicer ocenjujem (pa ne gre samo za tiste, ki zahtevajo verbalno izražanje).
Ni tolikšna težava oceniti pisni izdelek, gre za vprašanje, kaj iz teh ocen potem tudi dobimo. Pri ustni oceni lahko napišeš, da nekaj pač ni, ker ..., številčne pa je potrebno tudi povzeti (narediti zaključno oceno). In ocena vendarle ne more biti zgrajena le na podlagi ocen (pretežno) pisnih izdelkov! Ali pač?

[jablana]

Mislim, da si moraš pripraviti učne cilje po taksonomskih stopnjah in potem lažje pripraviš opisne ocene za posamezen predmet.
Moje mnenje je, da je pri učencih s posebnimi potrebami nujno upoštevati napredek.
Napredek ni premočrten, (spomnimo se, kako dojenček kak mesec raste, naslednji pa se debeli, včasih pa tudi oboje). Zato jaz dam pri učencu s posebnimi potrebami prednost področju, kjer je trenutno uspešno, kjer hitreje napreduje. Tako dobi otrok vzpodbudo in raje dela tudi ostalo.
Včasih je napredek viden, včasih pa ne. Šele čez nekaj časa napravi preskok iz ne-znanja v boljše znanje.
Mislim, da so taksonomske stopnje pravo merilo za ocenjevanje, vsaj v veliko pomoč so ti lahko.
Mogoče sem kaj pomagala.

LP Mirjana

[Alenka@]

Vse to drži. A če je komunikacija okrnjena, znanja ni mogoče preveriti in oceniti po vseh stopnjah.

[jablana]

Zato pa ne bo imel odlične ocene pa tudi neocenjen ne bo.
Kdo pa obvlada vse učne cilje s prve?!
Starši bodo veseli in zadovoljni, če bo izdelal razred.
S tega vidika mislim, da je ocenjevanje s številko neprimerno: učenec učne cilje doseže ali jih pa ne.
Višje stopnje so vsekakor zahtevnejše. Ponekod jih bo dosegel, ponekod ne.
Pri taksonomiji učnih ciljev se lepo vidi primanjkljaj v sposobnostih.
Starši tudi razumejo , zakaj je ocena zd ali db in ne odl, čeprav so se vsi maksimalno trudili.
LP Mirjana

[Alenka@]

Povedala si trditev, ki je meni zelo blizu in jo kar naprej zagovarjam: učenec cilje (standarde - po novem pričakovane dosežke) doseže ali pa ne (delnega dosežka ni - je le bolj ali manj uspešen pri tistem, kar je pač dosegel). A to velja na splošno, ne le za tega otroka.
Res pa s taksonomijo ne morem prikazati učenčevih sposobnosti, lahko prikažem le to, kar uspem "izmeriti". Velik del sposobnosti ostaja skritih zaradi omenjene motnje (način razmišljanja, izkazovanje zamisli in utemeljevanje, sposobnost sodelovanja v timu ...).

[jablana]

Alenka!
Saj višje taksonomske stopnje vsebujejo prav analizo, sintezo, povezovanje, organizacij svojega znanja, uporaba....
otrok pač ne bo napovedovalec ali igralec v gledališču, bo pa lahko odličen znanstvenik, morda celo izumitelj.
LP Mirjana