Starši...

[zigatim]

hvala za vaš odgovor.

[PetraSraka]

S podobno težavo sem se soočila na začetku svojega poučevanja, zato sem se takrat o tej tematiki podrobno pozanimala. Če gre za manjše disciplinske težave, se staršem lahko pove, če sami vprašajo, ali osebno ko pridejo po otroka ali telefonsko ali na govorilnih urah.

Če pa so disciplinske težave hujše, pa je zadeva malo drugačna.

Dejansko se v beležko ali na list papirja staršem ne sme pisati nobenih dejstev o vedenju, znanju ali katerih koli drugih podatkov o učencu. Gre za delikatno situacijo, kjer lahko pride do zlorabe osebnih podatkov o učencu, v primeru, da se beležka najde v rokah osebe, ki ji to ni namenjeno, potem pa pride do govoric, natolcevanj itd. Enak primer je tudi obvestilo zdravnika, namenjeno kot opravičilo za izostanek od pouka - zdravnik samo napiše datume, kdaj je otrok manjkal, nikakor pa ne sme navesti razloga oziroma diagnoze.

Kaj je torej dovoljeno storiti?

Če je situacija taka, da učitelj ne more storiti več ničesar ali potrebuje pomoč staršev pri discipliniranju, lahko samo povabi starše na osebni razgovor. Torej, napiše dopis, v katerem navede, da vabi na osebni razgovor, nikakor pa ne navede razloga. V tem dopisu se staršu da na voljo dva ali tri termine v enem tednu, kdaj lahko pride na razgovor, vsaj eden pa mora biti popoldne (zaradi službenih obveznosti staršev itd.), lahko se tudi dopiše, da se o katerem koli drugem terminu lahko dogovorijo telefonsko, oziroma da navedejo, kdaj bi lahko prišli. Ta dopis mora biti v zalepljeni kuverti, lahko je predan staršem preko otroka ali poslan priporočeno domov. O tem je potem potrebno napisati kratek zaznamek oziroma zapisnik.

Šele na osebnem razgovoru se staršu lahko pove, kaj se je zgodilo ter pogovori o nadaljnjem ukrepanju.

Postopek je zapleten, ampak šele tako je učitelj zavarovan pred situacijami, ki ste jo opisali v svojem postu. Na žalost pa je tukaj šlo za kršenje pravice do varovanja osebnih podatkov, na kar so na na zavodu za šolstvo, še posebej na inšpekciji, zelo občutljivi.

Človek se res vpraša, kam smo prišli, ampak če je to potrebno, da se zaščitiš ... Je pač na žalost bolje delat po "reglcih", kot pa potegnit ta kratko v takih situacijah. Sama sem si vedno jemala pravico, da ukrepam ob disciplinskih problemih in tudi me dejstvo, da se otroku naj ne bi smelo nič več rečt, ni oviralo. Samo pravi način sem našla.

Še dobro, da je ravnatelj vso to situacijo umiril, veliko ravnateljev na njegovem mestu ne bi.

[admin]