Učiteljska.net Prijava
Prijava
Včlanite se
Včlanite se
Spletna zbornica
Spletna zbornica
Devetka.net
Devetka.net
 
Kazalo
Spletna zbornica
» Iskanje
» Prijava za pregled zasebnih sporočil
» Tvoja podoba
» Seznam članov
» Skupine uporabnikov
» Pomoč
Učna gradiva
» Iščite
» Pregled povpraševanja
Koristno
» Devetka.net
» Izbrana spletna orodja
» Izbrani programi
» Zanimivosti
Informacije
» O Učiteljski.net
» Skrbniki
» Avtorji
» Statistika
» Nagradni natečaji
» Pišite Pišite
» Novice RSS RSS

Sodelujemo
Arnes

Arnes

Učiteljska.net gostuje pri Arnesu.
SIO

SIO

Slovensko izobraževalno omrežje
Učiteljska.net » Seznam forumov » Kako iščem svoj sir v labirintu šolstva

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
47. Največja težava večine (razrednih) učiteljev je...
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Razredničarka Miša
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 24. nov 07, sob, 0:01
Sporočila: 193
Kraj: Slovenska devetletka

SporočiloObjavljeno: petek, 27.02.2009, 18:08    Naslov sporočila: 47. Največja težava večine (razrednih) učiteljev je... Odgovori s citatom

da niso dovolj samozavestni Crying or Very sad. Pomemben ubijalec prepotrebne samozavesti za kvalitetno vzgojo in poučevanje je zagotovo odnos družbe do učiteljskega poklica. Ta je tako močan, da človek komaj verjame! Verjemite ali ne, celo v zbornico pride! Sem ter tja ujamem, iz ust učiteljic : "Kaj lahko naredimo, saj smo samo učiteljice. Pa kdo me bo upošteval, saj sem samo učiteljica..." Jah, potem nam pa res ni pomoči!!! Twisted Evil "Kako to mislite, samo?" se besno sprašujem, saj opravljamo 100 poklicev v enem. Sledimo spremembam in novostim, ki zahtevajo nove in nove spretnosti in veščine. In večinoma delamo dobro in s srcem...
Ste se že kdaj vprašali, zakaj univerzitetni profesorji 10, 20 let predavajo ista in enaka zastarela predavanja, kljub spremembam v tej isti družbi? Po vrhu tega pa so precej bolj spoštovani in cenjeni, kot osnovnošolski? Ker takega odnosa preprosto ne dovolijo. Ker so samozavestni in se postavijo zase. Temu rečejo avtonomija.
No, definitivno bi jih, hudobna jaz, izredno rada videla voditi pouk v povprečnem osnovnošolskem razredu.

Naslednji uničevalec učiteljeve samozavesti je zagotovo feminizacija poklica. Mati narava je poskrbela, da s(m)o ženske mnogo bolj potrpežljive, tolerantne in pripravljene sklepati kompromise. Delati celo samo zato, ker je prav, ker se to spodobi, ker se to pričakuje... Nenazadnje je to naše poslanstvo. Pravzaprav mi ne bo nikoli jasno, zakaj se tako bojimo celo pozitivne kritike, priznanja in spoštovanja Shocked.

Zakaj toliko besed o tem?
Danes je imela moja kolegica hospitacijski nastop in bilo jo je blazno strah. Resno jo je skrbelo, kljub temu, da že ves čas odlično dela. Uvaja novosti v pouk, študira strokovno literaturo, preizkuša drugačne metode dela, na ure se temeljito pripravlja, učenci radi prihajajo v šolo...
Vprašala sem jo, zakaj jo je tako strah. Pa saj sem (že) vedela: ker se boji, da bo ura slabo izpadla, ker ne ve, kako bodo učenci delali, ker lahko naredi kaj narobe, ker bomo zagotovo opazili kakšno "neumnost"...

Draga moja kolegica, res je ne razumem. Samozavest so ji ubili, kdo ve kje in kdaj. Morda že pred izbiro poklica? Za mlajše ne vem, starejši pa še veste, kako so ljudje znali povedati: "No, za učiteljco bo pa dobra."

Pomagati si in ji(m) moramo, mi, učitelji. Naučimo se končno pozitivno opazovati naše delo in pohvaliti dobro, zanimivo, nenavadno.
Če kdo zna najti pohvalno in dobro v še tako slabi stvari, smo to učitelji!
Dajmo, privoščimo to še sebi in svojim kolegom, ne le učencem in njihovim staršem.
Učence učimo, da napaka ni nič hudega, če se iz nje nekaj naučijo in da se praktično vsaka napaka lahko popravi, da nam le ni vseeno zanjo.
Kako torej tega ne znamo naučiti sebe?!?


S samozavestjo res nimam težav, če slučajno še niste opazili Laughing . Ponosna sem na svoj poklic in svoje delo. Ne dovolim, da me kdo neutemeljeno kritizira, zelo rada pa imam in sprejmem
utemeljeno kritiko, saj mi pomaga delati bolje.
Kdor dela, dela tudi napake. Ne bi bila Miša, če tega reka ne bi še dopolnila: "Če mi jo/jih očitaš, mi prosim pokaži, kako naredim bolje!"

V pričakovanju vaših mnenj vas prav lepo pozdravljam!
_________________
Razredničarka Miša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
mpisk
Vešč uporabnik


Pridružen/-a: 17. feb 09, tor, 7:49
Sporočila: 29
Kraj: TOLMIN

SporočiloObjavljeno: sobota, 07.03.2009, 11:23    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Bravo, razredničarka Miša.
Z vsem napisanim se popolnoma strinjam. Sem razmišljala o tem, zakaj profesorji gulijo ena in ista predavanja - zanimivo , morda tudi zato, ker jim ne belijo glav starši, ki so na našem področju pogosto bolj pamentni od učiteljev in vedo več o izobraževanju, pa še o vzgajanju, kot učitelj, ki se je za to usposobil in ima potrdilo, da to zna.
Res je, premalo smo samozavestni, prehitro nas vržejo s tira, ne upamo zagovarjati svojih stališč, pogosto se počutimo, da nas lahko spodnesejo. V vsem tem se pilimo skozi našo prakso. In kdor ima vizijo, v tem napreduje in izboljšuje svojo samopodobo. Praksa in pozitivne izkušnje, tudi podpora v kolektivu in od vodstva.
To je prav dobra debata za te dni, ko se bliža osmi marec.
Ali smo ženske sposobne, da se postavimo, in suvereno zagovarjamo svojo stroko, poklic, poslanstvo in svoje strokovno mnenje. SMO. SAMO HOTETI MORAMO. Ne smemo se sekirati, če te zaradi tega kdo obtoži da si ambiciozna, prepotentna, da si deloholik, .... Tisti, ki to rečejo, imajo samo naval slabe vesti in kuhajo ljubosumje, ker oni tega ne zmorejo, ne upajo, ne poskusijo, ...
Žal je med nami kar precej takih, ki opravijo z zamahom roke in besedami: Saj nas ne bo nihče poslušal, saj smo le učiteljice, saj smo le ženske.
Če bo med nami veliko takih, kot ste vi, nam bo šlo vedno bolje, samo obupati ne smemo.
Še nekaj o strahu. Strah je vedno prisoten takrat, kadar ti ni vseeno, kako se bo stvar iztekla. In učiteljice, ki kaj dajo na sodobne pristope, in se ne zadovoljijo z učnimi listi in pripravami izpred deset let, te zaradi svoje ustvarjalnosti vedno stojijo na obzidju razgledovanja, in so vedno pred preizkušnjo, kako bo to uspelo. Učitelj, ki vedno dela tako, da se postavi pred učence, zrecitira svoje, ..... ta točno ve, kako se bodo stvari izrekle v razredu. Učitelj, ki vnaša spremembe in novosti, pa ni vedno v takem položaju. V zahtevnejši položaj ga spravlja tudi dejstvo, da dopušča in se zaveda otrokovega napredovanja, različnih zmožnosti na različnih področjih, reagiranja v različnih situacijah, dobrih in slabih dni pri otroku in učitelju, .... Kako lepo pa je, da ima ta kolegica kolegico, ki jo spodbuja, to je NEPRECENLJIVE VREDNOSTI.
Zato se strinjam, moramo se pohvaliti med sabo. Moramo si reči spodbudne besede.
ZAKORAKAJMO V NEDELJSKI PRAZNIČNI DAN POKONČNO, ODLOČNO, SAMOZAVESTNO. NI NAM TAKO SLABO, DA BI MORALI JOKATI. NI PA NAM TAKO DOBRO, DA BI LAHKO KAR POČIVALI STALI KRIŽEM ROK.

Upam, da nisem bila pregroba, a vaše pisanje me je res nagovorilo in nisem si mogla kaj, da vam ne odgovorim, danes, ko je sobota in je nekaj več časa. Kajti učiteljica nima nikoli časa, ker neprestano nekaj načrtuje, planira in goji svoje ideje tudi takrat, ko lika, kuha, gre na sprehod, ..
LP
Marija
_________________
pisk.marija
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Razredničarka Miša
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 24. nov 07, sob, 0:01
Sporočila: 193
Kraj: Slovenska devetletka

SporočiloObjavljeno: sobota, 07.03.2009, 15:27    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zelo srečen . Hvala za mnenje in tako izčrpen zapis. Me je že malo skrbelo, da pretiravam in sem (spet) čudna, da ne rečem, neprilagojena, ker ni bilo nobenega odziva.

Najbolj me namreč žalosti, da delo, sicer odličnih učiteljic, zaradi prevelike skromnosti in nesamozavesti ostane skrito, ko bi se vendarle od njih lahko veliko naučili.
Ne me narobe razumet. Saj ni treba, da se vsevprek hvalimo, kako smo dobri, krasni in odlični, dovolj je, da prepričamo sebe, da smo naredili zadeve tako dobro kot zmoremo. Definitivno zadošča. Je pa lažje, če nam to še kdo potrdi. Ampak za začetek mora vedeti, kaj delamo! Povejmo si, posvetujmo se s kolegi praktiki. Predebatirajmo vse zadeve, ne le o težavah tudi o uspehih se moramo naučiti pogovarjati. Več glav več ve!
Pa še to! Vedno izgleda, da je sosedova jablana bolje obrodila in so njegova jabolka okusnejša Laughing. Pa kaj, saj imamo svoja!

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Učiteljska.net » Seznam forumov » Kako iščem svoj sir v labirintu šolstva Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
V tem forumu ne moreš dodajati novih tem
V tem forumu ne moreš odgovarjati na teme
V tem forumu ne moreš urejati svojih sporočil
V tem forumu ne moreš brisati svojih sporočil
V tem forumu ne moreš glasovati v anketi
Na vrh
Bottom left graphics Učiteljska.net © 2003, 2004 Nataša
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
iCGstation v1.0 Template By Ray © 2003, 2004 iOptional
Bottom right graphics