 |
Kazalo |
 |
 |
Sodelujemo |
 |
Arnes |
Učiteljska.net gostuje pri Arnesu. |
SIO |
Slovensko izobraževalno omrežje |
|
 |
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
ohslova Novopridruženi
Pridružen/-a: 31. jan 08, čet, 16:42 Sporočila: 3
|
Objavljeno: četrtek, 28.02.2008, 17:04 Naslov sporočila: Vrstni pridevniski zaimki - pomoc |
|
|
Pozdravljeni
Upam, da se bo nasel nekdo, pripravljen pomagati.
Najvec tezav mi povzrocajo oziralni vrstni zaimki. Sicer poznam njihovo definicijo, vendar mi nekaj specificnih podrobnosti se vedno ni najbolj jasnih. Mislim, da mi bodo pri razumevanju le-teh najbolj pomagali odgovori na spodaj zastavljena vprasanja!
1)
* Oziralni samostalniski zaimki posredno opisno predstavijo cloveka, zival ali stvar ( bralec – kdor bere )
* Oziralni vrstni pridevniski zaimki naj bi posredno opisali vrsto prvin:
Imam psa, ki je crne barve.
a)
Torej, kako bi v zgornjem stavku nadomestili vrstni oziralni zaimek ‘ki’ z vrstnim pridevnikom; podobno kot smo to storili ( pri samostalnikih ) z ‘bralec – kdor bere’?
b)
Imam psa, ki je crne barve. --> Imam crnega psa.
Ocitno ‘Imam crnega psa’ ni pravilno, zakaj vrstni pridevniski zaimki ( v nasem primeru beseda ‘ki’ ) posredno poimenujejo uvrscenost prvine v neko skupino enakih ali podobnih prvin in zatorej lahko besedo ’ki’ zamenjamo le z vrstnim pridevnikom. Ne moremo pa ’ki’ zamenjati z besedo ’crnega’, ki jo uvrscamo med lastnostne pridevnike.
2)
* Definicija vrstnega nedolocnega zaimka ‘NEKI’ je, da se nanasa na stvar ali osebo, ki nam ni znana ali je ne zelimo poimenovati ( citat iz knjige V obmocju jezika ).
* Definicija samostalniskega nedolocnega zaimka ‘Nekdo / nekaj’ je, da ju uporabljamo, ce nekoga/nekaj nocemo ali ne moremo poimenovati
Torej, dve definiciji, ena za pridevnik in ena za samostalnik, ki pa sta v bistvu pomensko enaki.
a) Ali ne bi bila bolj pravilna definicija vrstnega nedolocnega pridevnika:
“z njim posredno poimenujemo uvrscenost prvine v neko skupino podobnih si prvin, ki pa je ne moremo / nocemo poimenovati”. Torej beseda ‘neki’ bi morala nadomescati vrstni pridevnik?!
3)
a) Kazalni pridevniski zaimki kazejo na lastnost/svojino/vrsto/kolicino prvin.
Predvidevam, da kazalni pridevniski zaimki kazejo na lastnost/vrsto... prvin IN hkrati to lastnost/vrsto... prvin tudi posredno poimenujejo?!
b) Kazalni vrstni zaimki ( npr. TA, ONA ) naj bi posredno kazali na uvrscenost prvine ( cloveka, zivali ali predmeta ) v neko skupino enakih, podobnih prvin:
Ta zoga je moja, ona pa Juretova
Kako bi v zgornjem stavku nadomestili vrstna kazalna zaimka ’Ta/ona’ ( ki posredno kazeta na vrsto prvine) s pridevnikoma ( ki neposredno kazeta na vrsto prvine ); podobno kot smo to storili z bralec – kdor bere?
c)
Ta zoga je moja, ona pa Juretova --> tu sicer s ’Ta’ in ’Ona’ dolocimo pripadnost posamezne zoge neki skupini, vendar ne po podobnosti z nekimi drugimi prvinami ( razen ce lahko kot podobnost obravnavamo dejstvo, da so neke prvine v moji lasti, medtem ko so neke druge prvine v lasti Jureta ) --> zatorej definicija vrstnega pridevnika v tem primeru ni tocna?!
4)
Prav tako mi dela tezave razlocevanje med vrstnimi pridevniki in lastnostnimi pridevniki. Po moji presoji ni razlike med npr.slamnat/travnat ( lastnostni pridevnik ) svet in brezov svet ( vrstni pridevnik ), vendar slovnicno besedi slamnat in travnat uvrscamo med lastnostne in besedo brezov med vrstne pridevnike.
Z drugimi besedami, beseda slamnat/travnat naj bi opisovala lastnost prvine, medtem ko beseda brezov opisuje pripadnost neki skupini. Po kaksnih kriterijih smo dolocili ( tu ne sprasujem po koncnicah pridevnikov), da naj npr. besedi travnat in slamnat opisujeta lastnost predmeta, medtem ko naj beseda brezov uvrsca predmet v neko skupino?
Hvala za pomoc
Lep pozdrav[/b] |
|
Nazaj na vrh |
|
Kaja zaslužen uporabnik

Pridružen/-a: 18. apr 05, pon, 17:18 Sporočila: 225 Kraj: Slovenj Gradec
|
Objavljeno: sobota, 01.03.2008, 17:08 Naslov sporočila: |
|
|
Sem sicer čakala na kakšen odgovor slavistke, pa ga zaenkrat še ni. Dala bi samo delen odgovor na četrto vprašanje.
V petem razredu smo v osemletki učili otroke o pridevnikih na primeru žoge. Katere vrste žog poznamo? Košarkaško, rokometno, teniško ... (torej glede na vrsto žog). Drugače pa po lastnosti žoge: mehko, papirnato, usnjeno ...
Brezov je tako tudi vrstni, ravno zaradi vrste dreves npr. brezov, hrastov, travnato, slamnato, pa je bolj lastnost.
Če sem preveč mimo pihnila, mi oprostite, v tem trenutku razmišljam o hospitaciji pred 10 leti v petem razredu, ko je učiteljica krasno razložila ravno na primeru žoge ravno te vrste pridevnikov.
Upam, da se bo oglasila še kakšna slavistka in pokomentirala. Me prav zanima odgovor na prva tri vprašanja. Slovenščino govorimo in jo uporabljamo brez razmišljanja, zakaj tako in ne drugače. Ko se v to poglobiš, pa si šokiran, da včasih preprosto ne veš nič. Kot sem bila sama, ko sem brala vaše vprašanje.
Želim vam veliko užitkov v odkrivanju teoretične slovenščine.
Lp od KJ _________________ Lp od Kaje |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
V tem forumu ne moreš dodajati novih tem V tem forumu ne moreš odgovarjati na teme V tem forumu ne moreš urejati svojih sporočil V tem forumu ne moreš brisati svojih sporočil V tem forumu ne moreš glasovati v anketi
|
|