Učiteljska.net Prijava
Prijava
Včlanite se
Včlanite se
Spletna zbornica
Spletna zbornica
Devetka.net
Devetka.net
 
Kazalo
Spletna zbornica
» Iskanje
» Prijava za pregled zasebnih sporočil
» Tvoja podoba
» Seznam članov
» Skupine uporabnikov
» Pomoč
Učna gradiva
» Iščite
» Pregled povpraševanja
Koristno
» Devetka.net
» Izbrana spletna orodja
» Izbrani programi
» Zanimivosti
Informacije
» O Učiteljski.net
» Skrbniki
» Avtorji
» Statistika
» Nagradni natečaji
» Pišite Pišite
» Novice RSS RSS

Sodelujemo
Arnes

Arnes

Učiteljska.net gostuje pri Arnesu.
SIO

SIO

Slovensko izobraževalno omrežje
Učiteljska.net » Seznam forumov » Kako iščem svoj sir v labirintu šolstva

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
26. Čigava je odgovornost za znanje učencev?
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Razredničarka Miša
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 24. nov 07, sob, 0:01
Sporočila: 193
Kraj: Slovenska devetletka

SporočiloObjavljeno: torek, 26.02.2008, 22:34    Naslov sporočila: 26. Čigava je odgovornost za znanje učencev? Odgovori s citatom

Ste že kdaj razmišljali o tem? Jaz že večkrat. V različnih situacijah: sama, pa s kolegi in starši ter nenazadnje z učenci. Vedno znova ugotavljam, da je to pravzaprav zelo vroča in hkrati tabu tema.
Nazadnje sem na to vprašanje, da ne rečem problem, naletela, ko sem na strokovnem srečanju predstavljala svoj pouk in sem bila ob tem morda narobe razumljena. Iz moje predstavitve, je bilo, baje, mogoče razumeti, da odgovornost za znanje v celoti prepuščam učencem oz. njihovim staršem, ker menim, da sem opravila svoje delo, če sem razložila in preverila učne vsebine. Pa ni tako! In prav vesela sem, da imam tukaj priložnost, da pojasnim svoj pogled na to, kdo je odgovoren za znanje in oceno. Hkrati pa je to odlična priložnost, da odprem debato na to temo v spletni zbornici.

Torej prisrčno vabljeni, predstavite vaš pogled na tole temo! Moja teorija je sledeča…

Takoj, ko se v vzgojo in izobraževanje otroka vključijo poleg staršev zunanji ljudje, se oblikuje pedagoški trikotnik pa če nam je to všeč ali ne. To pomeni, da dobi vsak kot trikotnika svojo vlogo, ki jo mora prevzeti, če želimo kvalitetno znanje in pričakovane rezultate. Enostavno ne gre, da bi en kot prevzel vlogo drugega, ker potem to ne bo več trikotnik ampak daljica. Sodelovati moramo vsi! Vsota vseh treh kotov v trikotniku je 180°, torej mora biti tudi v pedagoškem trikotniku tako, kajne? Prav tako, kot so v trikotniku koti različno veliki in je zadeva še vedno trikotnik, se tudi od otroka, do otroka, odgovornost vsakega udeleženca pedagoškega trikotnika sorazmerno spreminja. Določiti ustrezen delež stopinj posameznega kota odgovornosti pa je, žal, mnogo težje določiti, kajne. Ogromno je spremenljivk: razvojne značilnosti glede na starost, individualne razlike med otroki: sposobnosti, značaj, domača vzgoja, interesi…, pa tudi vzgojitelji smo zelo različni, zato so odgovornosti vseh udeležencev lahko zelo razlikujejo.

Vsi udeleženci si želimo imeti čimmanj odgovornosti in čim večji uspeh. Zagnano trdimo, da bi morali biti tisti iz drugega kota bolj odgovorni, kajne!? Starši menijo, da bi morali v šoli več narediti, učitelji menimo, da bi morali narediti več doma, učenci se premalo učijo, starši imajo premalo časa, učitelji premalo povedo, razložijo in preverijo… Jasno, da se zaradi takih izgovarjanj rezultati prav nič ne izboljšajo. Pa recimo že enkrat bobu bob!

Kaj je odgovornost učitelja? Kaj je odgovornost staršev? Kaj je odgovornost učencev? Mišino, torej moje, mnenje je sledeče.

Učiteljeva odgovornost je, da k pouku prihaja pripravljen in strokovno dobro podkovan. Odgovorni smo za: vzgojo učencev v skupini vrstnikov in v šolskem prostoru, profesionalno podajanje učnih vsebin z upoštevanjem individualnih razlik in posebnosti, prav tako strokovno korektno preverjanje, utrjevanje in ocenjevanje vsebin pa seveda spodbujanje in pomoč učencem ter staršem.

Odgovornost učencev vidim v tem, da pri pouku dajo od sebe toliko kot zmorejo, ter samostojno ali z (mojo ali sošolčevo) pomočjo opravijo zahtevane naloge. Od njih pričakujem tudi to, da pri delu ne bodo motili sošolcev, da bodo ob težavah poiskali pomoč, prišli k dopolnilnemu pouku ali na pogovorno uro ter prihajali k pouku pripravljeni: urejene šolske potrebščine in opravljene domače naloge.

Odgovornost staršev pa vidim v tem, da imajo svoje otroke radi in jih spoštujejo. To in nič drugega! Kaj mislim s tem?
Glede na to, da sem tudi sama mama, vem, da je včasih težko biti kritičen do svojih otrok, vendar menim, da je to osnova.
Odgovorni starši otroke kaznujejo, in jih jasno tudi pohvalijo, kadar si to zaslužijo. Odgovorni starši svoje otroke vzgajajo, da je znanje pomembno in jih spodbujajo pri učenju. Pokažejo, da se zanimajo zanje in se z njimi pogovarjajo o uspehih in težavah, jim prisluhnejo in pokažejo razumevanje.
Pomagajo otrokom pri premagovanju težav in reševanju problemov, kar pa ne pomeni, da jih pred njimi ščitijo ali celo rešujejo namesto njih!
Nikakor ne pričakujem, da se bodo starši z učenci učili. Nauči se lahko samo otrok sam. Ne mama, na ata, ne babica, ne dedek, ne inštruktor, ne brat, ne sestra in ne učiteljica, nihče se ne more naučiti namesto otroka. Lahko pa mu pomagamo, vsi našteti.
Starši, učitelji ne pričakujemo in ne želimo, da razlagate učne vsebine. To je naloga - odgovornost učitelja! In nikakor ne pričakujemo, da boste pisali domače naloge svojih otrok. Prav tako ni vaša naloga, da pripravljate šolsko torbo, skrbite, kje bo dobil snov za prepisati, kaj in kdaj se mora naučiti. To je naloga – odgovornost otroka.

Takole jaz razumem naše odgovornosti. Odgovorni smo vsi. Zdaj me pa resnično zanima vaš odziv. Kako pa vi razumete odgovornost za znanje učencev?
Prosim, zapišite…

Se beremo
_________________
Razredničarka Miša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
hp
Vešč uporabnik


Pridružen/-a: 15. feb 08, pet, 12:43
Sporočila: 30
Kraj: Ljubljana

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 10:07    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Se strinjam z vami in vas v vašem razmišljanju v celoti podpiram!
Za učni razvoj naših otrok smo odgovorni starši, učitelji, najbolj pa otroci sami, vendar tu nastane problem. Moj sin, kateri obiskuje tretji razred je imel sošolca, kateri ni in ni razumel matematike in je imel pri tem predmetu probleme. Pri kontrolnih nalogah ni dosegel niti 1/3 točk in njegova mamica me je prosila, da mu razložim snov, kajti ona ni tukaj končala OŠ in mu ni znala razložiti. Glede na to, da so računanje na dolgi način obravnavali že v drugem razredu, sem tudi jaz mislila da ima otrok rasnične težave pri dojemanju snovi. Otroku sem dala en račun, mu razložila potek v parih besedah in otrok je začel blesteti pri računanju. Tukaj sedaj nastopi vprašanje: [b]Ali ni bila učiteljica toliko pri stvari, da bi otroku razložila snov ali pa se ji resnično ni dalo ukvarjati s tem otrokom? Kdo je kriv, da otrok ni razumel snovi?[/b]
Mamica je tega otroka v mesecu novembru prepisala na drugo šolo in otrok sedaj nima nobenih problemom, je celo med najboljšimi in vsakič ko pišejo preverjanje znanja me pokličeta in mi sporočita točke (dosega npr. 36/37 točk). Res pa je, da je njegova nova učiteljica prvi teden, ko je prišel, z njim imela vsak dan dopolnilni pouk, da sta utrdila in obnovila snov iz matematike.
Mislim, da je vse odvisno od tega kako učitelj snov predstavi, kako jo otrok dojame in koliko starši naredimo za naše otroke. Kljub vsemu pa sem mnenja, da največjo vlogo tukaj igrajo učitelji, kajti starši nismo tukaj zato, da učimo in razlagamo snov otroku doma, ampak zato, da z njim snov utrjujemo in mu pomagamo po najboljših močeh.
Lepo pozdravljena.

Nina
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Kaja
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 18. apr 05, pon, 17:18
Sporočila: 225
Kraj: Slovenj Gradec

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 12:41    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Nina, strinjam se s tabo. Velikokrat zaznam, da so učiteljice prav ponosne, ko razlagajo, koliko truda kateri od staršev vloži v učenje s svojim otrokom. Sama sem drugačnega mnenja - tako kot ti.
Zadnjič sem kartončke za poštevanko izdelala celo nadarjeni učenki, ki ima težave samo pri petih računih (so se ji malo pomešali), ker menim, da je treba vsem pomagati, ne samo ta najslabšim.
Res pa je, da včasih kdo pomoči preprosto ne želi. Imam namreč učenca, ki ga ne morem potegniti k dopolnilnemu pouku in vidim, da si starši še zatiskajo oči pred vsem skupaj. V četrtem pa bo bum.
Lp od KJ
_________________
Lp od Kaje
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
sisi25
Vešč uporabnik


Pridružen/-a: 6. avg 07, pon, 9:31
Sporočila: 38

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 13:08    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Učim v kombiniranem oddelku in mi je morda zato lažje preverjati znanje. Resnično lahko preverim pri vsakem učencu ali snov razume ali ne. Kar pa je zanimivo, pa je to, da pred tablo mi VEDNO VSI VSE ZNAJO. Ko pišemo pa test pa glej ti to, presenečenje, pojavijo se tudi negativne ocene. V čem je problem? Učenci mi pred tablo pokažejo, da razumejo. Matemtiko pa je potrebno drilati. Ni dovolj, da se snov razume, potrebno je utrjevati, utrjevati in utrjevati. V čem jaz vidimo problem pri tem dečku, ki na drugi šoli vse zna. Otrok mora tudi povedati, če česar ne razume. Jaz vedno pravim, nobeno vpršanje ni neumno, neumen je lahko samo odgovor. Otroci se mi vedno smejijo, ko rečem, da samo jaz lahko v primeru, ko me kaj vprašajo, zinem kakšno neumno, oni pa ne. Situacija se seveda lahko obrne pri ustnem spraševanju. Deček, ki drugod vse zna, je očitno naletel na res zelo dobro učiteljico, ki je še posebej dojemljiva zanj. Žal pa niso vsi ljudje taki. Ta učiteljica mu je namenila več časa,čeprav ji tega ne bi bilo treba, mu razlagala snov še posebej ...". On se počuti varnega, vse jo lahko vpraša, ne boji se ničesar, kar je super, sam vedno, v višjih razredih, pa tega ne bo. Žal, to je dejstvo, brezveze se s tem slepit. Morda jih na razredni stopnji ujčkamo, medtem ko predmetna stopnja tega ne bo naredila. Zakaj ne? Zato, ker bo temeljila na samostojnosti in odgovornosti. Kar pa je zelo pomembno. In tukaj imajo veliko vlogo tudi starši.Jaz sem kar malo huda, če me učenci ne vprašajo takoj ko razlagam, če kaj ni jasno. Zakaj? Če se kaj narobe naučiš, je najbolje takoj odpraviti, kasneje je lahko že prepozno.Pa nisem stroga, otroc me majo pogruntano in mi zaupajo, pa vejo če sem huda, nisem ravno zares huda. PO obrvanavani snovi namreč jaz želim slišati vprašanja. Jaz bom postavljajla vprašanja pri preverejnju, ocenjevanju in spraševanju. Kombinacija je res super, ker pri vsakem lahko preveriš, koliko razume, v razredu pri 28 učencih pa je to malo težje, verjetno ni vsak dvakrat pred tablo, ko se jemlje nova snov. Je pa res, da jaz tudi vsaj 3x na teden ostanem po pouku, kakšnih 15 min, če me želi kdo kaj vprašati, če česa ne razume, ...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
hp
Vešč uporabnik


Pridružen/-a: 15. feb 08, pet, 12:43
Sporočila: 30
Kraj: Ljubljana

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 14:34    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

no, pa moram vse še enkrat napisati, ker se mi je vse zbrisalo.
Vse lepo in prav, vsi se zavedamo, da so naši otroci leni, navihani, prebrisani ...., toda učitelj je tisti, kateri mora spoznati lastnosti otrok, katere poučuje. Jaz sem sinu rekla, da mora vedno prositi za dodatno razlaga, če kaj ne bo razumel in glede na to, da je drugi najboljši v razredu, mislim, da takih prošenj ni veliko.
sedaj pa.........................................
Na zadnjih govorilnih urah pa šok!!!!!!!!!!!!!!!!!! Veste, vaš otrok pa vedno pride vprašati, če je prav naredil, ali pa če kaj ne razume. Tudi desetkrat pride vprašati, predno reši kakšno nalogo.
HALOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO!!!!!!!!!!
A bo mogoče mene šel vprašati za razlago in se bo potem vrnil v šolo?
Jaz točno vem, da je sin priden in učljiv, vem pa tudi, da gre raje desetkrat vprašat, kot pa da bi moral nalogo reševat in pisat še enkrat. Toda v šoli mene ni, se pravi, da mora učitelj narediti red, reči stop, .............
Tudi pri meni je to počel, samo jaz sem naredila red, se pravi, v šoli mora za red poskrbeti tisti, ki je v šoli in ne mi starši.
Mislim, da je učiteljica že malo naveličana vsega in da ji je vse počasi že odveč. Toda to ni moj problem, kakor tudi ne od otroka, ostalih staršev in ostalih sedanjih in nekdanjih sošolcev.

Lp, Nina
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Kaja
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 18. apr 05, pon, 17:18
Sporočila: 225
Kraj: Slovenj Gradec

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 17:04    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kako pa veste, da je drugi najboljši v razredu?
Zanima me zato, ker na govorilnih urah in v razredu sama nikoli ne dajem izjav o mestu otrok, ker je vsak za kaj drugega najboljši v razredu.
Zmeraj iščem pri vseh dobre stvari. Eden mi fantastično bere, drugi računa, tretji piše ustvarjalno ... Z učenci se pa najbolj veselimo, če kateremu od tistih, ki jim je treba vedno pomagati, reši fantastično. Tega še otroci vsak posebej pohvali: Danes si pa super reševal!
Težko bi rekla nekemu staršu, vaš je pa na drugem mestu v razredu. Tudi glede na to, da ni ocen v tretjem razredu (recimo ta prvi ima same petke, ta drugi pa eno štirico). Čeprav ne vem, kako soditi o prvem, drugem mestu itd.
Npr. kot učiteljica lahko rečem, da po znanju nek otrok izstopa tudi pri dodatnem pouku (kot pohvala) in to ne pomeni, da je na prvem mestu v razredu. Pač je dovolj motivira tudi tam, nekatere punce so pa že rahlo v "puberteti" pa sem jim včasih zdi bedasto reševati kup dodatnih nalog pri dodatnem, pa zato niso na zadnjem mestu.
Lp od KJ
In čisto prav imajo starši, ki menijo, da si morajo red narediti učitelji sami v šoli. Zelo fajn pa je, da učiteljica na govorilnih urah izve, kako funkcionira otrok, ker ne moreš apriori odkloniti, če nekdo želi nekaj vprašati. Če od starša izve, da je imel doma isti problem in da ga je mama rešila tako in tako, zakaj ne bi v šoli še učiteljica poskušala tako. Nekateri bi pa bili šokirani, če bi njegovemu otroku učiteljica rekla: Ne sprašuje me več.
Doma imam dva, pa za vsakega iščem drugi pristop, v šoli jih je 20 in je isto. Zato mi je všeč Mišino razmišljanje o trikotniku in povezanosti vseh treh dejavnikov.
_________________
Lp od Kaje
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
hp
Vešč uporabnik


Pridružen/-a: 15. feb 08, pet, 12:43
Sporočila: 30
Kraj: Ljubljana

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 19:03    Naslov sporočila: odgovor: Kaja Odgovori s citatom

Da je moj otrok drugi, vem zaradi točkovanja testov, ampak to sploh ni pomembno. omenila sem zato, da ne boste mislili, da delam iz muhe slona.
tudi jaz se pridružujem tvojemu mnenju o Mišinem teikotniku in mislim, da boljše prispodobe ne bi mogla dati.

lep pozdrav,
Nina
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Razredničarka Miša
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 24. nov 07, sob, 0:01
Sporočila: 193
Kraj: Slovenska devetletka

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 20:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Vau, kakšen odziv Zelo srečen! Le 8 ur ne pogledam v forum pa me čaka kar 6 sporočil. Krasna debata se je razvila na tole temo. Zdi se, da se pravzaprav vsi strinjamo, hkrati pa, zanimivo, ostajamo vsak v svojem kotu našega trikotnika.

Krasno, upam, da se bo oglasil še kdo. Pravzaprav bi bilo izredno zanimivo spoznati, kako na tole debato gledajo otroci. Kaj si oni mislijo o teh odgovornostih?! Prepričana sem, da bi nas lahko presenetili svojo kritičnostjo.
Me kar malo mika, da bi svojo Ta veliko in Ta malo prosila, da prebereta in napišeta svoje mnenje Wink pa ne bom. Se bojim, da ne bi bili popolnoma iskreni, ker pač vesta, da vse tole preberem Embarassed Morda pa se bo oglasil kakšen učenec, ki je popolnoma neobremenjen z Mišo Laughing

Vsekakor pa komaj čakam še kakšno mnenje...
Se beremo
_________________
Razredničarka Miša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Kaja
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 18. apr 05, pon, 17:18
Sporočila: 225
Kraj: Slovenj Gradec

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 21:35    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Lepo, da si dala piko na i, ker smo res obstali vsak v svojem trikotniku. Sem že upala, da se boš oglasila.
Velikokrat smo takole s starši vsa tri leta in za otroke ta "stand by" ne prinese dolgoročno nič dobrega.
Ravno zadnjič sem specialni pedagoginji (ukvarja se z realitetno terapijo, hodi na supervizije ...) dejala, da čeprav vsakodnevno doživljam kopel informacij, sem glede "Ta večjega" letos v petem razredu storila korak naprej in mu prepustila popolno odgovornost nad učenjem. Kaj to pomeni? Pojma nimam, kaj se učijo pri katerem predmetu. Pomagam le, če me izrecno prosi, kar pa se zgodi zelo poredko. Sprememba je čudovita. Za njegove uspehe in neuspehe nisem odgovorna jaz, ampak on sam. Prej sem mu pa dajala občutek: Ti tega ne znaš, ti tega ne zmoreš, če te jaz ne sprašujem in instruiram, ne boš znal nič ... Zdaj pa je postal samozavesten in kar je najbolj važno začel se je truditi za svoje ocene, saj ni odzadaj nekoga, na katerega bo prevalil svoje breme in šel v šolo v žerjavico zanj - kar se je dogajalo v četrtem, ko sem hodila v šolo spraševat, kako je lahko tako sestavljen test (sicer pa v četrtem ocen ni nihče več spreminjal, tako kot v tretjem).
Resnično pa sta me dve svetovalni delavki vsake toliko na mesec vzeli v "specialno obravnavo" - zjutraj oba kavi.
Čisto pa razumem starše, ki nimajo možnosti vsakodnevnega pogovora s strokovnjaki, da enostavno ne zmorejo prepustiti odgovornosti otroku.
Poskusite, ne bo vam žal.
Lp od KJ
_________________
Lp od Kaje
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Razredničarka Miša
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 24. nov 07, sob, 0:01
Sporočila: 193
Kraj: Slovenska devetletka

SporočiloObjavljeno: sreda, 27.02.2008, 22:19    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zelo srečen super, a ne?! Vendar se starši bojijo prepustiti odgovornost svojim otrokom, bolj ali manj upravičeno. Jaz se nisem bala, pa naj takoj pojasnim, da ni šlo za kakšen poseben pogum ampak, hm, nevednost.. Dolgo sem mislila in verjela, da je popolnoma logično, da otrok sam prevzame odgovornost za svoj uspeh.
Sicer so mi izkušnje z učenci in starši dale vedeti, da ni čisto tako, zato tega nisem pretirano propagirala in sem se vse pogosteje spraševala, če ni z mano, kot mamo, kaj narobe. Kakšna mama pa sem, če sploh ne vem, kaj se dogaja pri pouku?!

Za svoje zmotno mišljenje o običajnosti popolne odgovornosti otroka za učne rezultate sem imela tri razloge: svoje šolanje, šolanje Ta velike in Tamale. Kaj hočem povedati?
Sama nisem imela učnih težav in moji starši se niso prav nikoli ukvarjali z "mojo" šolo, kljub temu, da sta oba imela dovolj časa (oče je bil celo že upokojen!), zato sem menila, da je tako povsod in normalno, izjema pa zna biti le pri otrocih, ki se težje učijo.
Zaradi moje pozitivne izkušnje so se morali tudi moji otroci znajti sami, kajti niti na misel mi ni prišlo, da bi jima morala jaz - mama, kontrolirati domače naloge, zvezke, torbo ipd. (grozna mama!!!)ali spraševati učno snov. To je vendar njuna dolžnost Embarassed
Edino preverjanja in ocenjevanja smo vedno skupaj pregledale in ugotavljale, zakaj je prišlo do napak, je bila razlog površnost ali neznanje.
Če zdaj pomislim za nazaj, je bila pravzaprav neverjetna sreča, da sta bili dovolj sposobni in odgovorni, da sta dobro opravljali svoje obveznosti brez pomoči, hkrati pa sta zdaj zaradi prepuščenosti sami sebi izredno samostojni in odgovorni. Res sem imela več sreče kot pameti, kajne? Laughing Kar groza me je pomisliti, kaj bi se zgodilo, če ne bi bili.
Če verjamete ali ne, se zaradi slabe ocene sami sekirata mnogo bolj kot se jaz. Jaz se ne, ker vem, da bosta popravili, oni dve pa se zato, ker vesta, da sta si nakopali nepotrebno dodatno delo Wink

Žal, zdaj se tega resnično zavedam, vsi otroci ne zmorejo ali nočejo prevzeti toliko odgovornosti, prav tako razumem stiske staršev, ko iščejo načine, da bi pomagali svojemu otroku, ni povsod tako enostavno reči:" Šola je tvoja skrb in odgovornost."
Za uspeh morajo koti našega trikotnika dopolniti 180°. Če ima otrok manjši kot, moramo večjega prevzeti učitelji in starši in mu pomagati, da ga razširi pa se bo naš začel manjšati.

Se beremo
_________________
Razredničarka Miša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Kaja
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 18. apr 05, pon, 17:18
Sporočila: 225
Kraj: Slovenj Gradec

SporočiloObjavljeno: petek, 29.02.2008, 7:49    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

To je to!
Sama imam izkušnje, ko nisem predala odgovornosti otroku, ampak sva jo nosila midva z možem in izkušnjo, ko sem odgovornost v petem predala otroku (in nato od kolegice slišala v zbornici: A ja! Ti si tudi med tistimi, ki ne veste, kaj počne otrok v šoli - češ, kakšna mama pa si- pa sem se postavila za sebe in moje odgovornosti).
In kaj sem ugotovila: Dokler sva z možem nosila breme odgovornosti, so bile slabe ocene najine in ne otrokove (otrok je imel tak občutek), iz tega je sledil občutek, da učiteljica ne dela nič, da je prava groza, ki nas ne razume. Zdaj ko je odgovornost na njegovih ramenih, pa je enako kot je napisala Miša in ne bom ponavljala. Otrok se počuti dobro (ker ve, da zmore), midva z možem nisva poleg vseh življenjskih stvari obremenjena še s tujo odgovornostjo. Ocene so boljše kot lani. Vse se dogovori sam v šoli z učiteljico (če mu ni kaj všeč ali če misli, da se mu je zgodila krivica, ne potrebuje naju za posrednika). Midva mu stojiva ob strani in se veliko pogovarjamo.
Lp od KJ
Letos imam v tretjem učenko, ki je zelo sposobna, a jo starši doma instruirajo (v šoli je nemotivirana za delo, saj ve, da bodo starši prevzeli odgovornost za njeno nedelo v razredu). Starše vzpodbujam, da začarani krog prekinemo in odgovornost preložimo na otroka - smo na začetku pogovorov.
_________________
Lp od Kaje
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Razredničarka Miša
zaslužen uporabnik


Pridružen/-a: 24. nov 07, sob, 0:01
Sporočila: 193
Kraj: Slovenska devetletka

SporočiloObjavljeno: petek, 29.02.2008, 16:21    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kaja je napisal/a:
In kaj sem ugotovila: Dokler sva z možem nosila breme odgovornosti, so bile slabe ocene najine in ne otrokove (otrok je imel tak občutek), iz tega je sledil občutek, da učiteljica ne dela nič, da je prava groza, ki nas ne razume. Zdaj ko je odgovornost na njegovih ramenih, pa je enako kot je napisala Miša in ne bom ponavljala. Otrok se počuti dobro (ker ve, da zmore), midva z možem nisva poleg vseh življenjskih stvari obremenjena še s tujo odgovornostjo. Ocene so boljše kot lani. Vse se dogovori sam v šoli z učiteljico (če mu ni kaj všeč ali če misli, da se mu je zgodila krivica, ne potrebuje naju za posrednika). Midva mu stojiva ob strani in se veliko pogovarjamo.

Zelo srečen in to je točno tisto kar sem želela zapisati. Ocena mora biti otrokova in on jo mora razumeti kot rezultat njegovih prizadevanj in znanja. Vendar je starše tako zelo težko prepričati Crying or Very sad , da morajo odgovornost otroku najprej prepustiti, da jo bo sploh lahko prevzel. Včasih me res jezi, da to ključno odločitev za mnogo bolj kvalitetno učenje in znanje prepreči že zgolj misel, da lahko otrok dobi kakšno slabo oceno. In otrok potem resnično verjame, da se sam ni sposoben dovolj dobro naučiti in starši morajo pomagati in... začaran krog nezaupanja in prelaganja odgovornosti se nadaljuje.
Morda pa bo tala debata koga spodbudila, da vsaj poskusi. Upam! Zelo srečen

Lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Učiteljska.net » Seznam forumov » Kako iščem svoj sir v labirintu šolstva Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
V tem forumu ne moreš dodajati novih tem
V tem forumu ne moreš odgovarjati na teme
V tem forumu ne moreš urejati svojih sporočil
V tem forumu ne moreš brisati svojih sporočil
V tem forumu ne moreš glasovati v anketi
Na vrh
Bottom left graphics Učiteljska.net © 2003, 2004 Nataša
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
iCGstation v1.0 Template By Ray © 2003, 2004 iOptional
Bottom right graphics