hiperaktivnost

[Gost]

Pozdravljeni! Za vaše društvo sem izvedela pri psihologinji, ki mi je priporočila, naj se obrnem na vas. Sem mamica 5-letnega fantka, ki je diagnosticiran kot hiperaktiven. V začetku junija mu je pedopsihiater predpisal ritalin, ki je na začetku zelo dobro deloval. Med počitnicami mu po navodilih pedopsihiatra nisem dajala ritalina, z dajanjem pa sem začela zdaj septembra z odhodom v vrtec. Težave, zaradi katerih se obračam na vas, so se začele pred približno 2 tednoma in sicer: neposlušnost, ugovarjanje, nagajanje (predvsem meni), norčevanje (predvsem iz mene), ne morem mu ničesar reči ali zahtevati, ne da bi ugovarjal in začel cepetati ali se cmeriti. Poskušam na vse načine, zdaj sem že tako daleč, da mu grozim s telesno kaznijo, ker res ne vem več, kaj naj naredim. Za vsako stvar, ki jo prosim, da naredi, se moram boriti in prositi najmanj tisočkrat. Občutek imam, da mu ritalin ne pomaga več (ali je to možno?). Omeniti moram, da sva se pred kratkim izselila iz hiše, v kateri je preživel vseh 5 let, zaradi spora z moževimi starši, ki so ga vedno razvajali in se vmešavali v večinoma mojo vzgojo, kar je tudi eden od vzrokov za spor, pravtako pa moj mož ni veliko udeležen pri sinovi vzgoji, saj ima terensko delo in se druži z njim le ob vikendih.
Zdi se mi, da je vse breme na meni. Prosim, če mi lahko date kakšen nasvet, kako naj ravnam. Moram povedati, da sem prebrala že mnogo gradiva in knjig o hiperaktivnosti, upoštevala mnogo nasvetov, le-ti pa so delovali le krajši čas, nato pa je bilo spet vse po starem.
Vnaprej hvala za odgovor! Jasmina

[Gost]

Draga mama!

Ni lahko vzgajati, sploh ko imajo drugi vse odgovore in vse, kar sam poskusiš, ne gre. Sama imam le poklicne izkušnje z vzgojo hiperaktivnih otrok, zaposlena pa sem kot specialna pedagoginja na Svetovalnem centru. Težko je dati nasvet kar na splošno, najlažje nam gre s starši, če analiziramo konkretno situacijo in se dogovorimo, kako v njej ravnati. Živahni otroci prav tako potrebujejo jasno srukturo in rutino, ki pomaga tudi drugim otrokom in obstajajo načini, kakšno reakcijo izbrati namesto tega, da se v nemoči zatečemo h grožnji s kakršnokoli kaznijo. A moj nasvet bi vendarle bil: če imate možnost, se obrnite na pedagoga v vrtcu ali na Svetovalni center v vaši bližini in na svetovalnem srečanju skupaj z njim izdelajte vzgojni načrt, ki vam bo v oporo. Vzgajati svoje otroke se učimo, nobenaod nas ni dobila recepta v porodnišnici.
Veliko uspeha.