Ko je zapadel prvi sneg, sem prosila očka, če mi pomaga narediti ptičjo hišico. Ko sva jo dokončala, sem jo obesila na balkon in vanjo natrosila semena. Že čez nekaj časa je priletelo veliko različnih ptic. S pomočjo knjige sem ugotavljala, katere ptice obiskujejo mojo ptičjo hišico. Bila sem zaskrbljena zaradi matematične kontrolne naloge, ki smo jo pisali naslednji dan, a sem se ob opazovanju ptic sprostila. Mamica mi je povedala, da so zdravniki ugotovili, da opazovanje ptic pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni. Zanimivo, kajne? Utrujena od napornega dne sem šla v posteljo in komaj čakala, da se naslednji dan vrnem iz šole.
Ko sem le dočakala konec pouka, sem odhitela domov, saj me je skrbelo za ptice. Pogledala sem v ptičjo hišico, da bi videla, koliko imajo še hrane in ugotovila, da jo je že skoraj zmanjkalo, zato sem vanjo nasula nova semena.

Nekaj semen sem natrosila tudi po tleh, da se ptice v krmilnici ne bi preveč drenjale. Tudi mojo muco Bibo sem nahranila. Ko se je najedla, je skrivnostno opazovala ptice in se zraven na široko oblizovala. Tega pa res ne razumem, saj je dobila toliko hrane kot ponavadi, tako da mislim, da ji ptice ne bi smele zadišati.

Vsak dan sem skrbela za ptice, tako da sem jih hranila, vendar mi je oče rekel, da to ni dovolj. Povedal mi je, da moram ptičjo hišico tudi redno čistiti, če ne, lahko ptice zbolijo. Vendar se ne strinjam z njim. Ljudje skrbimo za svoj dom, ptice pa naj za svojega. Res je, da krmilnica ni njihov dom. Lahko bi rekli, da je to brezplačna restavracija, ki jo obiskuje več vrst ptic, torej se lahko zmenijo, katera ptica bo kdaj pospravila.

Nekega dne sem zopet opazovala ptice. Spoznala sem brgleza. Pravi akrobat je, saj zna plezati in tekati po drevju tudi z glavo navzdol. V krmilnici sem opazila tudi sinico, ki je hitro vzela sončnično seme in odletela na bližnjo vejo. Na nogi je imela obroček. Niti sanja se mi ne, kaj to pomeni.

Videla sem tudi, kako imajo nekatere ptice našopirjeno perje.

Aha, nekaj pomembnega sem se še spomnila. Pticam sem dala hrano. Pozabila pa sem jim dati vodo. Uboge ptice. Le kako sem lahko tako pozabljiva.

Ptic pa nisem samo opazovala, ampak sem tudi poslušala njihovo petje. Med petjem sem zaslišala tudi neko žvižganje, vendar v bližini ni bilo nikogar. Radovedno sem se ozirala na vse strani, očka pa se mi je le zasmejal in povedal, da kosi včasih žvižgajo tako kot ljudje.
Opazila in naučila sem se še veliko stvari o pticah, vendar vam tega ne bom razlagala, saj to lahko preberete v knjigah. Le nečesa še ne razumem. Ko je bilo zime konec, mi je očka rekel, naj krmilnico pospravim v klet. Odvrnila sem mu, da ni potrebno, saj lahko za ptice skrbim celo leto. Očka pa mi je povedal, da tudi pozimi ne bi bilo potrebno postaviti krmilnice.