Preberi besedilo, nato pa skušaj rešiti križanko.
Ko so se Rimljani 510 let pred našim štetjem uprli etruščanskemu kralju Tarquinu Ponosnemu in ga izgnali, so se zaobljubili, da jim nikoli več ne bo vladal vladar. Izposodili so si grško idejo o demokraciji (vlada ljudstva) in osnovali Rimsko republiko (res publica – stvar ljudstva).
Oblast je bila v rokah dveh konzulov, ki so ju izvolili vsako leto. Volili so lahko le moški, ženske, sužnji, tujci in priseljenci niso imeli volilne pravice.
Moč konzulov je bila omejena, saj si zaradi enoletnega položaja nista mogla zgraditi moči in vpliva. Preden sta sprejela kakšno odločitev, sta se morala o njej sporazumeti. Če je bil eden proti, je lahko enostavno rekel : 'veto' (prepovedujem) in zadeva je propadla. Seveda se konzula nista mogla strinjati v vsem. Zato je senat imel možnost da v slučaju izrednih razmer izbere diktatorja. Diktator je lahko vladal 6 mesecev.
Rimljani pa so volili tudi druge birokrate. Enkrat letno so izvolili 8 pretorjev – sodnikov, 4 edile – organizatorje javnih iger, in 20 kvestorjev – zakladnikov. Vsakih pet let pa so izvolili dva cenzorja. Njuna naloga je bila odstranjevati nesposobne senatorje in izbirati nove. Določala sta tudi davke, skrbela za javna dela in odločala o pravicah meščanov.
Diktatorji, konzuli in pretorijci so imeli najvišjo oblast: imperij. Imeli so pravico do poveljevanja armadi, izvajanja zakonov in izrekanja smrtne kazni. Smeli so nositi škrlatno obrobljena oblačila in smeli so sedeti v stolih, okrašenih s slonovino.
V zgodnji dobi rimske republike so lahko senatorji postali le patriciji, plemiči, člani vplivnih družin. Njihova oblast je bila za plebejce, navadne ljudi, zelo neprijetna. Po več stavkah in protestih so plebejci ustanovili svojo skupščino in izvolili svoje tribune. Tribuni so postavljali zakone, ki so jih morali spoštovati tako plebejci kot patriciji.
Leta 27 PNŠ je Republika ugasnila. Oktavijan, posinovljenec Julija Cezarja, je zmagal v državljanski vojni, ki je divjala celo desetletje. Z zmago si je pridobil slavo in podporo. Senat mu je podelil naziv Avgust – Zelo spoštovani. Podelil mu je tudi popoln nadzor nad Rimom, postal je despot – absolutni vladar. Vladal je več kot 40 let.