Znamka

V neki vasi je živela revna družina. Oče se je odpravil za kruhom v oddaljeno mesto. Ko mu je uspelo zaslužiti dovolj denarja, je napisal pismo in ga dal poštnemu slu, naj ga odnese njegovi družini. Pisal jim je, da se mu lahko pridružijo.
Sel je s pismom prijahal v vas. Potrkal je na vrata in povedal, da bo pismo izročil, če bo dobil plačilo za opravljeno pot. Toda mati ni imela denarja. Zato ji sel ni hotel izročiti pisma in ga je odnesel s seboj. Oče je zaman čakal na svojo družino, pa ni vedel, zakaj niso prišli.

Nerodno in usodno, kajne? Poštnine marsikdo ni zmogel ali ni hotel plačati, še posebno, če je bila pot dolga.
Zato od leta 1840 velja, da bo poštnino plačal tisti, ki pismo pošlje. In da ni pomembno, kako daleč v državi bo pismo potovalo, važno je, da je na ovojnico nalepljena znamka, ki potrjuje, da je poštnina plačana. Prvo znamko so natisnili in uporabili v Veliki Britaniji.
Kako pa preprečiti, da bi znamko večkrat uporabili?
Z žigom, seveda. Znamko, na kateri je odtisnjen žig, ne moremo več uporabiti za pošiljanje pošte.
Vsaka država ima svoje znamke, na katerih so upodobljeni znameniti ljudje, posebnosti in lepote države, živali, rastline, pomembni športni in drugi dogodki.

Kaj je torej poštna znamka?

Poštna znamka je potiskan kos papirja z označeno
vrednostjo. Ena od glavnih značilnosti poštne znamke
je perforacija, ki omogoča lažje in hitrejše ločevanje
posamezne poštne znamke iz prodajne pole.

Kdo je včasih prinašal pisma?
1. poštni sel
2. poštar
Zakaj je oče vabil svojo družino?
1. Ker je zaslužil dovolj denarja.
2. Ker je želel, da bi mu tudi sinovi pomagali.
Na kakšen način je pismo prispelo v vas?
1. Z vlakom.
2. Na konju.
3. S kočijo.
Kdo je moral plačati poštnino?
1. Pošiljatelj
2. Prejemnik
3. Poštni sel
Zakaj mati ni sprejela pisma?
1. Bila je jezna na očeta.
2. Ni imela denarja za poštnino.
3. Ni je zanimalo, kaj piše.
Kaj se je zgodilo s pismom?
1. Sel ga je odnesel in verjetno odvrgel.
2. Sel ga je vrnil očetu.
3. Sel ga je prebral in povedal vsebino materi.
Od česa je bila odvisna višina poštnine?
1. Od dobre volje poštnega sla.
2. Od dolžine poti, ki ga je pismo prepotovalo.
3. Od vremena.
Kdaj so se odločili, da bo poštnina enaka ne glede na dolžino poti?
1. Leta 1940
2. Leta 1830
3. Leta 1840
Kdo zdaj plača poštnino?
1. Prejemnik
2. Pošiljatelj
3. Pošta
S čim potrdimo, da je poštnina plačana?
1. Z znamko
2. S podpisom
3. Z Zalepljenoovojnico
Država, kjer so prvič uporabili poštno znamko.
1. Združene države Amerike
2. Velika Britanija
3. Nemčija
Žig je potreben zato, da
1. je znamka okrašena.
2. znamka ni več uporabna.
3. imajo poštarji več dela.
Če prejmeš pismo, ali lahko ugotoviš, iz katere države prihaja?
1. Ne, ker so vse znamke enake.
2. Ne, ker na znamki ne piše, od kod je.
3. Da, vsaka država ima svojo znamko, na kateri navadno piše tudi ime države.
Poštna znamka je pravzaprav
1. potiskan kos papirja z označeno vrednostjo.
2. kos papirja, ki ga lahko sam porišeš in nalepiš na ovojnico.
3. dokument s pečatom in podpisom.
Kaj je perforacija?
1. Luknjica ob luknjici, ki omogoča hitrejše ločevanje znamk.
2. Nekaj, kar je perfektno - odlično.
3. Priprava s peresom

Znamka

Prav gotovo si že pisal, pisala ali prejela pismo. Si se kdaj vprašala, kaj je pravzaprav tista sličica v desnem zgornjem kotu?