Uciteljska.net
Sestavi dele pregovorov, zbranih iz vsega sveta.
S klikom na gumb REŠUJ se ti odpre prvi del pregovora. Skušaj dopolniti pregovor in se o pravilni rešitvi prepričaj s ponovnim pritiskom na gumb REŠUJ. Če pregovor poznaš, klikni na Preskoči.
Vir: Mirko Horvat, Človek v zrcalu pregovorov, Založništvo Tržaškega tiska, 1983.
Rana ura, | zlata ura. |
Kdor prej pride, | prej melje. |
Kdor laže, | ta krade. |
Naj človek pol sveta obteče, | najboljši kruh doma se peče. |
Vrana vrani | ne izkljuje oči |
Tudi najhujšo kačo | premaga množica mravelj. |
Za dobrim konjem | se kadi. |
Enaki ptiči | skupaj lete. |
Osel pohodi | najlepše cvetice. |
Ura zamujena, | ne vrne se nobena. |
Zvezek je | ogledalo učenca. |
Znanje napreduje po korakih, | ne po skokih. |
Tiha voda | bregove dere. |
Za misli | ni nobene uzde. |
Zadovoljstvo češče prebiva | v koči kakor v palači. |
Oblič mizarju, | kopito čevljarju. |
Pusti cveteti | vsem cvetovom. |
Drevo se | po sadu spozna. |
Mož beseda več velja, | kakor kup srebra. |
Bolje preprečiti, | kakor zdraviti. |
Obljuba dela | dolg. |
Ptica se po | perju spozna. |
Tudi slepa kura | včasih zrno najde. |
Nikomur ne lete | pečeni golobi v usta. |
Spredaj z medom maže | zadaj fige kaže. |
Obleka še ne | naredi človeka. |
Prijatelja spoznaš v | nesreči. |
Roka roko umije, | obe pa obraz. |
Slaba novica ima | peruti kot ptica. |
Med reči in narediti | je celo morje. |
Drevo se na drevo naslanja, | človek na človeka. |
Ako slepec slepca vodi, | padeta oba v jamo. |
Resnica leži | v vodnjaku. |
Humor je | sol življenja. |
Kjer je volja, | je tudi pot. |
Snaga ne sega samo | do praga. |
Vsak človek prenaša | svoj križ. |
Med vrsticami | se marsikaj prebere. |
Prazen sod ima | močan glas. |
Kakor boš postlal, | tako boš spal. |
Kdor dolgo spi, | obira kosti. |
Vsak je svoje | sreče kovač. |
Med dvema stoloma | ne moreš sedeti. |
Kjer zadostuje brv, | ne delaj mostu. |
Ni dan tako dolg, | da ne bi bilo večera. |
Rana ura, | zlata ura. |
En oblak je dovolj, | da sonce zakrije. |
Prijateljev prepir | sam najde mir. |
Kar doma se kvasi, | tega ne razglasi. |
Lenuh sam sebi | čas krade. |
Mirna vest je | najboljše vzglavje. |
Ena lastovka še ne | prinese pomladi. |
Čisti računi, | dobri prijatelji. |
Ponavljanje je | mati učenja. |
Kakor si sejal, | tako boš žel |
Kar se enkrat zgodi, | se skoraj nikoli več ne ponovi. |
Priložnost zamujena | ne vrne se nobena. |
Kdor jezika špara, | kruha strada. |
Ogenj in voda dobro služita, | a slabo gospodarita. |
Robato poleno | se brž vname. |
Majhen piskrc | hitro skipi. |
Pogumen napad | je pol zmage. |
Tudi lev se mora | braniti pred muho. |
Sitna muha nikoli | dolgo ne živi. |
Nagli vzpenjalci | hitro padejo. |
Velik bahač, | majhen delavec. |
Dokler bežim, | ima moj oče sina. |
Če je že beg sramoten, | je pa koristen. |
Lepa beseda | železna vrata odpira. |
Po jeziku spoznamo modrost, | po besedah učenost. |
Svet se osvaja z besedo | in ne z izdrtim mečem. |
Beseda izrečena | ne vrne se nobena. |
Kdor govori, seje, | kdor posluša, žanje. |
Besede so kot čebele: | imajo med in želo. |
Velike besede, | majhna dejanja. |
Dejanja so sadovi, | besede so le listje. |
Kdor veliko govori, | malo naredi. |
Besede so palčki, | dejanja velikani. |
Veliko vpitja, | malo volne. |
Vrečo lahko zavežeš, | ust ne moreš. |
Vrečo lahko zavežeš, | kot večer. |
Vrečo lahko zavežeš, | se v nedeljo joče. |
Kadar žalost do vrha prekipi, | se veselje oglasi. |
Blebetač je | berač. |
Če bi bili vsi bogati, | nihče ne bi hotel veslati. |
Voda se skali, | če stoji. |
Kar lahko storiš danes, | ne odlašaj na jutri. |
Česar je polno srce, | o tem usta rada govore. |
Dan ima oči, | noč ušesa. |
Najbolj gluh je tisti, | ki noče slišati. |
Kupljeno je cenejše | kot podarjeno. |
Jabolko ne pade | daleč od drevesa. |
Kakršna njiva, taka repa, | kakršen oče, takšen sin. |
Kamna, ki se obrača, | se ne prime mah. |
Čim bolj mačka mijavka, | tem manj ujame. |
Kdor ni nikoli jahal, | ni nikoli padel. |
Kjer mazač delo najde, | se mojstru slabo godi. |
Če se kuharji tepejo, | se pečenka zažge. |
Najslabše kolo na vozu | najbolj cvili. |
Začeti je lahko, | vztrajati je umetnost. |
Skoraj | še ni zajca ujel. |
Najbolj se pobesi tista veja, | ki največ nosi. |
Tudi majhen grm | daje senco. |
Vse je dobro, | kar se dobro konča. |
Vsaka stvar ima svoj konec, | le klobasa ima dva. |
Oskubljena kura | ne nese jajc. |
Pes, ki laja | ne grize. |
Najprej štalca, | nato kravca. |
Bolje orati na globoko | kot na široko. |
Kdor v začetku ne misli, | na koncu zdihuje. |
Iz dveh črnih | ne dobiš ene bele. |
Zaprt kljun | ne ujame muhe. |
Hiter pri jelu, | hiter pri delu. |
Kdor dva zajca lovi, | enega izpusti in drugega izgubi. |
Kdor povsod seje, | nikjer ne žanje. |
Kakor boš sejal, | tako boš žel. |
Grčav les potrebuje | ostro sekiro. |
Hiša ti lahko nadomesti vse svet, | ves svet pa ne tvoje hiše. |
Povsod je lepo, | ampak doma je najlepše. |
Kjer je med, | tam so muhe. |
Na lice priljuden, | narobe ostuden. |
Bog je najprej sebi | brado ustvaril. |
Nihče ne more počivati | v lastni senci. |
Zaradi bolh na psu | mačka ne mijavka. |
Če je prostor v srcu, | je tudi v hiši. |
Veliko govorice, | malo resnice. |
Grajati je lahko, | bolje narediti pa težko. |
Hrabremu možu | zadošča kratek meč. |
Lastna hvala | se pod mizo valja. |
Prazni sodi | najbolj bobnijo. |
Vsako tele ima svoje veselje, | vsak osel ima svoj posel. |
Zdrav človek ima tisoč želja, | bolni samo eno. |
Z eno r... ne moreš sedeti | na dveh stolih. |
Dve nogi ne gresta v | en čevelj. |
Kar grajamo, bi radi imeli, | kar hvalimo, bi radi odvrgli. |
Kjer je šepetanje, | tam je laganje. |
Na jeziku med, | v srcu led. |
Od zunaj meden, | od znotraj strupen. |
Bolje brez žlice | kot brez juhe. |
Kdor hodi bos, | ga čevlji ne žulijo. |
Izkušnja je dobra, | če ni predrago plačana. |
Izkušnja je | mati modrosti. |
Težave prinesejo izkušnjo, | izkušnja modrost. |
Komur spodrsne, | drugim kaže pot. |
Če star pes laja, | velja pogledati, kaj se dogaja. |
Učenje veliko napravi, | življenje še več. |
Ko se modrec zjezi, | neha biti moder. |
Hud veter, | malo dežja. |
Jezik nima nog, | pa vendar preteče tisoče milj. |
Z jezikom ves svet preorješ, | z rokami le krpo zemlje. |
S konca jezika | se rado izmika. |
Dolg jezik, | kratka roka. |
Meč ima dve ostrini, | jezik sto. |
Jezik nima kosti, | pa jih vendar lomi. |
Palica naredi sobrega človeka slabega, | slabega pa še slabšega. |
Kdor meče kamenje v zrak, | mu pade na glavo. |
Lastnih napak ne vidimo, | pri drugih jih obsojamo. |
Kriv je vedno tisti, | ki ga ni zraven. |
Krivda je lepotica, | ki je nihče ne mara. |
Krutež je tiran, | ki je poln strahu. |
Kdor je dober, misli, | da so vsi dobri. |
Boljša je laž, ki zdravi, | kot resnica, ki rani. |
Drobna resnica naredi | laž verjetno. |
Laži je veliko, | resnica le ena. |
Z lažjo pridemo po vsem svetu, | le nazaj domov ne. |
Lažnivec ne sme biti | pozabljivec. |
Pokaži mi lažnivca in | pokazal ti bom tatu. |
Kdor laže, | ta krade. |
Ni lepo, kar je lepo, | lepo je, kar nam ugaja. |
Ljubezen je slepa, | toda vidi na daleč. |
Ljubezen ima četvere oči, | pa je vendar slepa. |
Kdor trpi zaradi ljubezni, | ne občuti bolečine. |
Ljubezen zadušena | še ni pogašena. |
Stara ljubezen ne zarjavi, | če že ne gori, vsaj tli. |
Z ljubeznijo mine čas, | s časom mine ljubezen. |
Ljubezen pride, | prijateljstvo gre. |
Ni grde ljubezni kot | ni čiste vreče za premog. |
Ljubezen brez poljuba je | kruh brez soli. |
Daleč od oči, | daleč od srca. |
Ljubezen ni slepa, | le slabo vidi. |
Ljubezen pride skozi okno in | odide skozi vrata. |
Ljubezen je sladka, | ampak le s kruhom. |
Ljubosumni mož ljubi bolj, | tisti drugi pa boljše. |
Maščevanje je sladko, | ampak izvršitev je grenka. |
Lepa beseda | lepo mesto najde. |
Dobra beseda je | polovica hrane. |
Kakršno trkanje, | tak sprejem. |
Prijatelje posvari na samem, | hvali pred vsemi. |
Kar skupaj leži, | skupaj drži. |
Uspeh združuje, | neuspeh ločuje. |
Prav v redu je človek, | ki ga imajo sosedje radi. |
Zaradi ljuljke trpi | dobra trava. |
Boj se prijateljev tvojih sovražnikov in | sovražnikov tvojih prijateljev. |
Enajsta božja zapoved: | vtikaj se v svoje stvari! |
Če bi vsak pometel pred svojim pragom, | bi bilo mesto čisto. |
Kakor boš ti igral na boben, | bom jaz na flavto. |
Raniti je lahko, | zdraviti težko. |
Bolje je biti kladivo | kot nakovalo. |
Čim bolj se vrv napenja, | tem prej se strga. |
Nikoli ni imel prijatelja, | kdor nikoli ni imeal sovražnika. |
Bolje živeti v vasi zase kot | v mestu za druge. |
Mir hrani, | spor zapravlja. |
Najboljše misli vedno | pridejo šele potem. |
Mladost sanja, | starost računa. |
Celo najtrša zima | se boji pomladi. |
Mladost ima lep obraz, | starost lepo dušo. |
Mladi petelini niso radi | v kurniku. |
Divja mladost, | mila starost. |
Angel v mladosti, | vrag v starosti. |
Mladost seka v kamen, | starost v led. |
Čim manj let, | tem manj solza. |
Hudourniška voda | hitro upade. |
Če bi mladi znali in stari zmogli, | bi bil svet drugačen. |
Nora mladost, | modra starost. |
Mladost je norost, | čez jarek skače, kjer je most. |
Modrost ni zdravilo, | ki bi ga lahko pogoltnilli. |
Kolikor glav, | toliko pisav. |
Modrost je | oko življenja. |
Modrec ima velika ušesa | in kratek jezik. |
Modri glavi zadošča | eno oko. |
Prevelika modrost že meji | na neumnost. |
Kakršen mojster, | tako delo. |
Dober mojster: | zna, more, hoče. |
Molk je ograja | modrosti. |
Kdor ne zna molčati, | ne zna govoriti. |
V zaprta usta | ne prileti muha. |
Kdor odpira srce, | zapira usta. |
Pazi se psa, ki ne laja | in človeka, ki molči. |
Beseda izrečena, | ne vrne se nobena. |
Kdor molči, | devetim odgovori. |
Moški je trši kot kamen in | krhkejši kot jajce. |
Bika držimo za roke, | moškega za besedo. |
Moški brez ženske | je drevo brez listja in vej. |
Če bi bil moški reka, | bi bila ženska most. |
Moški išče žensko, | dokler ga ta ne ujame. |
Poročimo se z eno žensko, ljubimo drugo, | v bistvu pa ljubimo sebe. |
Česar ni v glavi, | je v nogah. |
Bolna, je, delat ne more; | godci zagodejo, plesat pa pojde. |
Kdor ima rad mene, | ima rad tudi mojega psa. |
Dobra namera opraviči | nespametno dejanje. |
Ni se še rodil človek | brez napake. |
Kdor hoče konja brez napake, | naj gre peš. |
Dober konj ima veliko napak, | slab samo eno. |
Ni ribe brez kosti in | ni človeka brez napake. |
Brez napake, | brez življenja. |
Veliki ljudje, | velike pomote. |
Vsakdo se moti, | apmak vsak na svoj način. |
Za lastne napake smo krti, | za tuje risi. |
Samo s tujimi očmi lahko | vidimo svoje napake. |
Kdor hodi za naravo, | ne zgreši poti. |
Veliko in dobro se redko | znajdeta skupej. |
Med v ustih, | strup v srcu. |
Ravna drevesa imajo | krive korenine. |
Po grenkem je sladko | še enkrat boljše. |
Na črni zemlji zraste | najboljše žito. |
Če je nasvet dober, ni važno, | kdo ga je dal. |
Sol in nasvet daj tistemu, | ki to želi. |
Nasvet je zdravilo, | najboljše je grenko. |
Kakršen svetovalec, | takšen nasvet. |
Po bitki | so vsi generali. |
Žlica dela je boljša kot | zajemalka nasvetov. |
Kar se mlad navadi, | star naredi. |
Navada je | železna srajca. |
Naj petelin poje ali ne, | dan se bo naredil. |
Lepe besede oblečejo | slaba dejanja. |
Kdor prestopke zakriva, | prijaznost išče. |
Redka je škoda, | kjer ni tudi koristi. |
Kogar udari strela, | ne sliši groma. |
Od tuje nesreče | ne boli glava. |
Ni dobrega, | če ni slabega. |
Zabitost in ošabnost | rasteta na istem drevesu. |
Kdor je osel, | mu vsakdo nalaga vreče. |
Izhojena pot je | najbolj varna. |
Ne spotaknemo se ob goro, | ampak ob majhne kamne. |
Mačkina šala je | miškina smrt. |
Kjer ni nevarnosti, | smo vsi junaki. |
Bolje je biti neveden kot | napačno poučen. |
Samo višina | meče senco. |
Ponoči je vsaka | krava črna. |
Od pijače, ki jo drugi pijejo, | nas glava ne boli. |
Kdor zlahka obljubi, | zlahka pozabi. |
Kdor še ni izgubil krave, | joka za šivanko. |
Sito očita šivanki, | da ima luknjo. |
Čič ne da nič, | stalo pa le malo. |
Ne odlašaj na jutri, | kar lahko storiš danes. |
Dober izgovor je | zlata vreden. |
Kar vidijo oči, | verjame srce. |
Bolje enkrat videti | kot desetkat slišati. |
Kakršna mamca, | takšna Manca. |
V gostem gozdu | drevesa ravno rastejo. |
Če je oče junak, | bo sin gotovo vojak. |
Če deblo ni trhlo, | se goba ne zaredi. |
Kjer je ribnik, | so žabe. |
Brez dima | ni ognja. |
Kjer je dim, | je tudi ogenj. |
Po travi se pozna, | kam veter piha. |
Slaba posoda | vino pokvari. |
Časi se spreminjajo; | mi pa z njimi. |
Če mož ženo zmerja, | jo otroci tolčejo. |
Vsake oči imajo | svojega malarja. |
Kdor se opravičuje, | se obtožuje. |
Če prideš ljudem v usta, | ne prideš več ven. |
Odpuščanje je najboljše | maščevanje. |
Jutro je modrejše | kot večer. |
Najhujše sovraštvo | se rodi iz največje ljubezni. |
Ob posojanju prijatelj, | ob vračanju sovražnik. |
Vsi grehi se starajo, | samo pohlep ostaja mlad. |
Vino noter, | pamet ven. |
Vino noter, | skrivnost ven. |
Kar treznost skrije, | pijanost odkrije. |
Gliha vkup | štriha. |
Klin se | s klinom izbija. |
Kovačeva kobila in šuštarjeva žena | sta vedno bosi. |
Drevo se na drevo naslanja, | človek na človeka. |
Enkrat | ni nobenkrat. |
Majhen dolg napravi dolžnika, | velik sovražnika. |
Hudič v sili | še muhe žre. |
Prazna vreča | ne stoji pokonci. |
Rja razje železo, | skrb človeka. |
Lačen človek, | jezen človek. |
Kjer se prepirata dva, | tretji dobiček ima. |
Bolje tenek mir | kot tolst prepir. |
Kdor ozko gleda, | ne more široko čutiti. |
Kdor zna čakati, | mu čas odpre vrata. |
Prošnja je dolga, | ukaz kratek. |
Veliko mesto - | velika samota. |
Grbec tujo grbo vidi, | svojo ne. |
Sto ljudi, | sto čudi. |
Kar enega veseli, | drugega žalosti. |
Ponoči razmisli, | podnevi se odloči. |
Svetlobe je več, | kot je lahko vidimo skozi okno. |
Ne bi bilo velikih, | če ne bi bilo majhnih. |
Sredi pohabljenih | je šepavec gazela. |
Resnica ima lep obraz in | slabo obleko. |
Da se resnica prav spozna, | je treba čuti dva zvona. |
Kar skupaj leži, | skupaj drži. |
Vrana vrani | oči ne izkljuje. |
Moj sosed, | moje zrcalo. |
Oprostiš lahko, | pozabiš pa ne. |
Upniki imajo boljši spomin | kot dolžniki. |
Kdor seje veter, | žanje vihar. |
Kdor mrežo nastavi, | se bo sam vanjo ujel. |
Kdor išče pretep, | naj bo pripravljen na bunke. |
Lisica je zvita, | še bolj pa tisti, ki jo ujame. |
Biti človek je lahko, | biti nekdo je težko. |
Čim globlje greš v gozd, | tem več je lesa. |
Starost prihaja, | moč odhaja. |
Čim ožja je kletka, | tem slajša svoboda. |
Konja božajo, | dokler ga ne osedlajo. |
Bolje dvakrat vprašati | kot enkrat pogrešiti. |
Kar je dobro, | se samo hvali. |
Hiter jezik je nevaren meč, z enim rezilom reže kruh, | z drugim glave preč. |