Pregovori

Uciteljska.net

Pregovori

Sestavi dele pregovorov, zbranih iz vsega sveta.

S klikom na gumb REŠUJ se ti odpre prvi del pregovora. Skušaj dopolniti pregovor in se o pravilni rešitvi prepričaj s ponovnim pritiskom na gumb REŠUJ. Če pregovor poznaš, klikni na Preskoči.

Vir: Mirko Horvat, Človek v zrcalu pregovorov, Založništvo Tržaškega tiska, 1983.

Rana ura,	zlata ura.
Kdor prej pride,	prej melje.
Kdor laže,	ta krade.
Naj človek pol sveta obteče,	najboljši kruh doma se peče.
Vrana vrani	ne izkljuje oči
Tudi najhujšo kačo	premaga množica mravelj.
Za dobrim konjem	se kadi.
Enaki ptiči	skupaj lete.
Osel pohodi	najlepše cvetice.
Ura zamujena,	ne vrne se nobena.
Zvezek je	ogledalo učenca.
Znanje napreduje po korakih,	ne po skokih.
Tiha voda	bregove dere.
Za misli	ni nobene uzde.
Zadovoljstvo češče prebiva	v koči kakor v palači.
Oblič mizarju,	kopito čevljarju.
Pusti cveteti	vsem cvetovom.
Drevo se	po sadu spozna.
Mož beseda več velja,	kakor kup srebra.
Bolje preprečiti,	kakor zdraviti.
Obljuba dela	dolg.
Ptica se po	perju spozna.
Tudi slepa kura	včasih zrno najde.
Nikomur ne lete	pečeni golobi v usta.
Spredaj z medom maže	zadaj fige kaže.
Obleka še ne	naredi človeka.
Prijatelja spoznaš v	nesreči.
Roka roko umije,	obe pa obraz.
Slaba novica ima	peruti kot ptica.
Med reči in narediti	je celo morje.
Drevo se na drevo naslanja,	človek na človeka.
Ako slepec slepca vodi,	padeta oba v jamo.
Resnica leži	v vodnjaku.
Humor je	sol življenja.
Kjer je volja,	je tudi pot.
Snaga ne sega samo	do praga.
Vsak človek prenaša	svoj križ.
Med vrsticami	se marsikaj prebere.
Prazen sod ima	močan glas.
Kakor boš postlal,	tako boš spal.
Kdor dolgo spi,	obira kosti.
Vsak je svoje	sreče kovač.
Med dvema stoloma	ne moreš sedeti.
Kjer zadostuje brv,	ne delaj mostu.
Ni dan tako dolg,	da ne bi bilo večera.
Rana ura,	zlata ura.
En oblak je dovolj,	da sonce zakrije.
Prijateljev prepir	sam najde mir.
Kar doma se kvasi,	tega ne razglasi.
Lenuh sam sebi	čas krade.
Mirna vest je	najboljše vzglavje.
Ena lastovka še ne	prinese pomladi.
Čisti računi,	dobri prijatelji.
Ponavljanje je	mati učenja.
Kakor si sejal,	tako boš žel
Kar se enkrat zgodi,	se skoraj nikoli več ne ponovi.
Priložnost zamujena	ne vrne se nobena.
Kdor jezika špara,	kruha strada.
Ogenj in voda dobro služita,	a slabo gospodarita.
Robato poleno	se brž vname.
Majhen piskrc	hitro skipi.
Pogumen napad	je pol zmage.
Tudi lev se mora	braniti pred muho.
Sitna muha nikoli	dolgo ne živi.
Nagli vzpenjalci	hitro padejo.
Velik bahač,	majhen delavec.
Dokler bežim,	ima moj oče sina.
Če je že beg sramoten,	je pa koristen.
Lepa beseda	železna vrata odpira.
Po jeziku spoznamo modrost,	po besedah učenost.
Svet se osvaja z besedo	in ne z izdrtim mečem.
Beseda izrečena	ne vrne se nobena.
Kdor govori, seje,	kdor posluša, žanje.
Besede so kot čebele:	imajo med in želo.
Velike besede,	majhna dejanja.
Dejanja so sadovi,	besede so le listje.
Kdor veliko govori,	malo naredi.
Besede so palčki,	dejanja velikani.
Veliko vpitja,	malo volne.
Vrečo lahko zavežeš,	ust ne moreš.
Vrečo lahko zavežeš,	kot večer.
Vrečo lahko zavežeš,	se v nedeljo joče.
Kadar žalost do vrha prekipi,	se veselje oglasi.
Blebetač je	berač.
Če bi bili vsi bogati,	nihče ne bi hotel veslati.
Voda se skali,	če stoji.
Kar lahko storiš danes,	ne odlašaj na jutri.
Česar je polno srce,	o tem usta rada govore.
Dan ima oči,	noč ušesa.
Najbolj gluh je tisti,	ki noče slišati.
Kupljeno je cenejše	kot podarjeno.
Jabolko ne pade	daleč od drevesa.
Kakršna njiva, taka repa,	kakršen oče, takšen sin.
Kamna, ki se obrača,	se ne prime mah.
Čim bolj mačka mijavka,	tem manj ujame.
Kdor ni nikoli jahal,	ni nikoli padel.
Kjer mazač delo najde,	se mojstru slabo godi.
Če se kuharji tepejo,	se pečenka zažge.
Najslabše kolo na vozu	najbolj cvili.
Začeti je lahko,	vztrajati je umetnost.
Skoraj	še ni zajca ujel.
Najbolj se pobesi tista veja,	ki največ nosi.
Tudi majhen grm	daje senco.
Vse je dobro,	kar se dobro konča.
Vsaka stvar ima svoj konec,	le klobasa ima dva.
Oskubljena kura	ne nese jajc.
Pes, ki laja	ne grize.
Najprej štalca,	nato kravca.
Bolje orati na globoko	kot na široko.
Kdor v začetku ne misli,	na koncu zdihuje.
Iz dveh črnih	ne dobiš ene bele.
Zaprt kljun	ne ujame muhe.
Hiter pri jelu,	hiter pri delu.
Kdor dva zajca lovi,	enega izpusti in drugega izgubi.
Kdor povsod seje,	nikjer ne žanje.
Kakor boš sejal,	tako boš žel.
Grčav les potrebuje	ostro sekiro.
Hiša ti lahko nadomesti vse svet,	ves svet pa ne tvoje hiše.
Povsod je lepo,	ampak doma je najlepše.
Kjer je med,	tam so muhe.
Na lice priljuden,	narobe ostuden.
Bog je najprej sebi	brado ustvaril.
Nihče ne more počivati	v lastni senci.
Zaradi bolh na psu	mačka ne mijavka.
Če je prostor v srcu,	je tudi v hiši.
Veliko govorice,	malo resnice.
Grajati je lahko,	bolje narediti pa težko.
Hrabremu možu	zadošča kratek meč.
Lastna hvala	se pod mizo valja.
Prazni sodi	najbolj bobnijo.
Vsako tele ima svoje veselje,	vsak osel ima svoj posel.
Zdrav človek ima tisoč želja,	bolni samo eno.
Z eno r... ne moreš sedeti	na dveh stolih.
Dve nogi ne gresta v	en čevelj.
Kar grajamo, bi radi imeli,	kar hvalimo, bi radi odvrgli.
Kjer je šepetanje,	tam je laganje.
Na jeziku med,	v srcu led.
Od zunaj meden,	od znotraj strupen.
Bolje brez žlice	kot brez juhe.
Kdor hodi bos,	ga čevlji ne žulijo.
Izkušnja je dobra,	če ni predrago plačana.
Izkušnja je	mati modrosti.
Težave prinesejo izkušnjo,	izkušnja modrost.
Komur spodrsne,	drugim kaže pot.
Če star pes laja,	velja pogledati, kaj se dogaja.
Učenje veliko napravi,	življenje še več.
Ko se modrec zjezi,	neha biti moder.
Hud veter,	malo dežja.
Jezik nima nog,	pa vendar preteče tisoče milj.
Z jezikom ves svet preorješ,	z rokami le krpo zemlje.
S konca jezika	se rado izmika.
Dolg jezik,	kratka roka.
Meč ima dve ostrini,	jezik sto.
Jezik nima kosti,	pa jih vendar lomi.
Palica naredi sobrega človeka slabega,	slabega pa še slabšega.
Kdor meče kamenje v zrak,	mu pade na glavo.
Lastnih napak ne vidimo,	pri drugih jih obsojamo.
Kriv je vedno tisti,	ki ga ni zraven.
Krivda je lepotica,	ki je nihče ne mara.
Krutež je tiran,	ki je poln strahu.
Kdor je dober, misli,	da so vsi dobri.
Boljša je laž, ki zdravi,	kot resnica, ki rani.
Drobna resnica naredi	laž verjetno.
Laži je veliko,	resnica le ena.
Z lažjo pridemo po vsem svetu,	le nazaj domov ne.
Lažnivec ne sme biti	pozabljivec.
Pokaži mi lažnivca in	pokazal ti bom tatu.
Kdor laže,	ta krade.
Ni lepo, kar je lepo,	lepo je, kar nam ugaja.
Ljubezen je slepa,	toda vidi na daleč.
Ljubezen ima četvere oči,	pa je vendar slepa.
Kdor trpi zaradi ljubezni,	ne občuti bolečine.
Ljubezen zadušena	še ni pogašena.
Stara ljubezen ne zarjavi,	če že ne gori, vsaj tli.
Z ljubeznijo mine čas,	s časom mine ljubezen.
Ljubezen pride,	prijateljstvo gre.
Ni grde ljubezni kot	ni čiste vreče za premog.
Ljubezen brez poljuba je	kruh brez soli.
Daleč od oči,	daleč od srca.
Ljubezen ni slepa,	le slabo vidi.
Ljubezen pride skozi okno in	odide skozi vrata.
Ljubezen je sladka,	ampak le s kruhom.
Ljubosumni mož ljubi bolj,	tisti drugi pa boljše.
Maščevanje je sladko,	ampak izvršitev je grenka.
Lepa beseda	lepo mesto najde.
Dobra beseda je	polovica hrane.
Kakršno trkanje,	tak sprejem.
Prijatelje posvari na samem,	hvali pred vsemi.
Kar skupaj leži,	skupaj drži.
Uspeh združuje,	neuspeh ločuje.
Prav v redu je človek,	ki ga imajo sosedje radi.
Zaradi ljuljke trpi	dobra trava.
Boj se prijateljev tvojih sovražnikov in	sovražnikov tvojih prijateljev.
Enajsta božja zapoved:	vtikaj se v svoje stvari!
Če bi vsak pometel pred svojim pragom,	bi bilo mesto čisto.
Kakor boš ti igral na boben,	bom jaz na flavto.
Raniti je lahko,	zdraviti težko.
Bolje je biti kladivo	kot nakovalo.
Čim bolj se vrv napenja,	tem prej se strga.
Nikoli ni imel prijatelja,	kdor nikoli ni imeal sovražnika.
Bolje živeti v vasi zase kot	v mestu za druge.
Mir hrani,	spor zapravlja.
Najboljše misli vedno	pridejo šele potem.
Mladost sanja,	starost računa.
Celo najtrša zima	se boji pomladi.
Mladost ima lep obraz,	starost lepo dušo.
Mladi petelini niso radi	v kurniku.
Divja mladost,	mila starost.
Angel v mladosti,	vrag v starosti.
Mladost seka v kamen,	starost v led.
Čim manj let,	tem manj solza.
Hudourniška voda	hitro upade.
Če bi mladi znali in stari zmogli,	bi bil svet drugačen.
Nora mladost,	modra starost.
Mladost je norost,	čez jarek skače, kjer je most.
Modrost ni zdravilo,	ki bi ga lahko pogoltnilli.
Kolikor glav,	toliko pisav.
Modrost je	oko življenja.
Modrec ima velika ušesa	in kratek jezik.
Modri glavi zadošča	eno oko.
Prevelika modrost že meji	na neumnost.
Kakršen mojster,	tako delo.
Dober mojster:	zna, more, hoče.
Molk je ograja	modrosti.
Kdor ne zna molčati,	ne zna govoriti.
V zaprta usta	ne prileti muha.
Kdor odpira srce,	zapira usta.
Pazi se psa, ki ne laja	in človeka, ki molči.
Beseda izrečena,	ne vrne se nobena.
Kdor molči,	devetim odgovori.
Moški je trši kot kamen in	krhkejši kot jajce.
Bika držimo za roke,	moškega za besedo.
Moški brez ženske	je drevo brez listja in vej.
Če bi bil moški reka,	bi bila ženska most.
Moški išče žensko,	dokler ga ta ne ujame.
Poročimo se z eno žensko, ljubimo drugo,	v bistvu pa ljubimo sebe.
Česar ni v glavi,	je v nogah.
Bolna, je, delat ne more;	godci zagodejo, plesat pa pojde.
Kdor ima rad mene,	ima rad tudi mojega psa.
Dobra namera opraviči	nespametno dejanje.
Ni se še rodil človek	brez napake.
Kdor hoče konja brez napake,	naj gre peš.
Dober konj ima veliko napak,	slab samo eno.
Ni ribe brez kosti in	ni človeka brez napake.
Brez napake,	brez življenja.
Veliki ljudje,	velike pomote.
Vsakdo se moti,	apmak vsak na svoj način.
Za lastne napake smo krti,	za tuje risi.
Samo s tujimi očmi lahko	vidimo svoje napake.
Kdor hodi za naravo,	ne zgreši poti.
Veliko in dobro se redko	znajdeta skupej.
Med v ustih,	strup v srcu.
Ravna drevesa imajo	krive korenine.
Po grenkem je sladko	še enkrat boljše.
Na črni zemlji zraste	najboljše žito.
Če je nasvet dober, ni važno,	kdo ga je dal.
Sol in nasvet daj tistemu,	ki to želi.
Nasvet je zdravilo,	najboljše je grenko.
Kakršen svetovalec,	takšen nasvet.
Po bitki	so vsi generali.
Žlica dela je boljša kot	zajemalka nasvetov.
Kar se mlad navadi,	star naredi.
Navada je	železna srajca.
Naj petelin poje ali ne,	dan se bo naredil.
Lepe besede oblečejo	slaba dejanja.
Kdor prestopke zakriva,	prijaznost išče.
Redka je škoda,	kjer ni tudi koristi.
Kogar udari strela,	ne sliši groma.
Od tuje nesreče	ne boli glava.
Ni dobrega,	če ni slabega.
Zabitost in ošabnost	rasteta na istem drevesu.
Kdor je osel,	mu vsakdo nalaga vreče.
Izhojena pot je	najbolj varna.
Ne spotaknemo se ob goro,	ampak ob majhne kamne.
Mačkina šala je	miškina smrt.
Kjer ni nevarnosti,	smo vsi junaki.
Bolje je biti neveden kot	napačno poučen.
Samo višina	meče senco.
Ponoči je vsaka	krava črna.
Od pijače, ki jo drugi pijejo,	nas glava ne boli.
Kdor zlahka obljubi,	zlahka pozabi.
Kdor še ni izgubil krave,	joka za šivanko.
Sito očita šivanki,	da ima luknjo.
Čič ne da nič,	stalo pa le malo.
Ne odlašaj na jutri,	kar lahko storiš danes.
Dober izgovor je	zlata vreden.
Kar vidijo oči,	verjame srce.
Bolje enkrat videti	kot desetkat slišati.
Kakršna mamca,	takšna Manca.
V gostem gozdu	drevesa ravno rastejo.
Če je oče junak,	bo sin gotovo vojak.
Če deblo ni trhlo,	se goba ne zaredi.
Kjer je ribnik,	so žabe.
Brez dima	ni ognja.
Kjer je dim,	je tudi ogenj.
Po travi se pozna,	kam veter piha.
Slaba posoda	vino pokvari.
Časi se spreminjajo;	mi pa z njimi.
Če mož ženo zmerja,	jo otroci tolčejo.
Vsake oči imajo	svojega malarja.
Kdor se opravičuje,	se obtožuje.
Če prideš ljudem v usta,	ne prideš več ven.
Odpuščanje je najboljše	maščevanje.
Jutro je modrejše	kot večer.
Najhujše sovraštvo	se rodi iz največje ljubezni.
Ob posojanju prijatelj,	ob vračanju sovražnik.
Vsi grehi se starajo,	samo pohlep ostaja mlad.
Vino noter,	pamet ven.
Vino noter,	skrivnost ven.
Kar treznost skrije,	pijanost odkrije.
Gliha vkup	štriha.
Klin se	s klinom izbija.
Kovačeva kobila in šuštarjeva žena	sta vedno bosi.
Drevo se na drevo naslanja,	človek na človeka.
Enkrat	ni nobenkrat.
Majhen dolg napravi dolžnika,	velik sovražnika.
Hudič v sili	še muhe žre.
Prazna vreča	ne stoji pokonci.
Rja razje železo,	skrb človeka.
Lačen človek,	jezen človek.
Kjer se prepirata dva,	tretji dobiček ima.
Bolje tenek mir	kot tolst prepir.
Kdor ozko gleda,	ne more široko čutiti.
Kdor zna čakati,	mu čas odpre vrata.
Prošnja je dolga,	ukaz kratek.
Veliko mesto -	velika samota.
Grbec tujo grbo vidi,	svojo ne.
Sto ljudi,	sto čudi.
Kar enega veseli,	drugega žalosti.
Ponoči razmisli,	podnevi se odloči.
Svetlobe je več,	kot je lahko vidimo skozi okno.
Ne bi bilo velikih,	če ne bi bilo majhnih.
Sredi pohabljenih	je šepavec gazela.
Resnica ima lep obraz in	slabo obleko.
Da se resnica prav spozna,	je treba čuti dva zvona.
Kar skupaj leži,	skupaj drži.
Vrana vrani	oči ne izkljuje.
Moj sosed,	moje zrcalo.
Oprostiš lahko,	pozabiš pa ne.
Upniki imajo boljši spomin	kot dolžniki.
Kdor seje veter,	žanje vihar.
Kdor mrežo nastavi,	se bo sam vanjo ujel.
Kdor išče pretep,	naj bo pripravljen na bunke.
Lisica je zvita,	še bolj pa tisti, ki jo ujame.
Biti človek je lahko,	biti nekdo je težko.
Čim globlje greš v gozd,	tem več je lesa.
Starost prihaja,	moč odhaja.
Čim ožja je kletka,	tem slajša svoboda.
Konja božajo,	dokler ga ne osedlajo.
Bolje dvakrat vprašati	kot enkrat pogrešiti.
Kar je dobro,	se samo hvali.
Hiter jezik je nevaren meč, z enim rezilom reže kruh,	z drugim glave preč.