Spreminjanje (nihanje) količine rečne vode (pretoka) čez leto, ki je posledica različne količine padavin ali topljenja snega, imenujemo rečni režim. Seveda pri tem ne upoštevamo le nihanja v enem letu, ampak povprečje več let. Pri slovenskih rekah se prepletajo štirje rečni režimi.
Reke s snežnim režimom imajo največji pretok v času topljenja snega in ledu. Tak režim imata predvsem Drava in Mura, ki izvirata v sosednjih državah na območju Alp, kjer se poleti talijo snežišča in ledeniki. Zato imata največ vode maja in junija, najmanj pa pozimi. To je zelo ugodno za hidroenergetsko izrabo, saj številnim drugim rekam v poletnem času vode manjka.
Reke z dežnim režimom imajo največji pretok v času deževja. Takšne so predvsem naše primorske reke.
Pri večini slovenskih rek pa sezonsko spreminjanje pretoka ni tako enostavno. Veliko vode imajo kar dvakrat na leto, enkrat v času jesenskega deževja, drugič spomladi v času topljenja snega. Označba režima je zato sestavljena iz dveh besed (sneg, dež), pri čemer na prvo mesto postavimo tisto besedo, ki je pomembnejša. Če je zaradi topljenja snega bolj izrazit spomladanski višek, govorimo o snežno-dežnem režimu. Takšen režim imajo reke v alpskih pokrajinah, ki dobivajo večino vode iz visokogorja (npr. Soča). Če pa je zaradi padavin v obliki dežja bolj izrazit jesenski višek, govorimo o dežno-snežnem režimu. Značilen je za reke v predalpskih, dinarskih in panonskih pokrajinah. Daljše reke (npr. Sava) na svoji poti prehajajo iz enega režima v drugega.

Vir: Jurij Senegačnik in drugi, Živim v Sloveniji, Modrijan 2006