se je odločil za . Pogovoril se je s profesorjem Craceom Calvertom (1819 - 1873) z v Manchestru, ki je preizkušal kisline, s katerimi bi preprečeval trupel. je za čiščenje ran priporočil antiseptično , imenovano fenol (karbolna kislina).
Leta 1865 je začel pri svojih operacijah uporabljati raztopino.

je prvič uporabil karbolno raztopino pri , ki je imel kompliciran zlom noge. Naravnal mu je in zašil rano. Zaščitil je rano s , ki ga je namočil v karbolno raztopino. Ko je čez nekaj dni odvil rano, je bila ta skoraj , brez znakov okužbe. Bil je navdušen nad uspehom. Izkazalo se je, da ran s karbolno kislino preprečuje okužbo in pomaga pri zdravljenju. S to metodo je žrtvam nesreč lahko pomagal in z rešil njihove hudo roke ali noge. Sicer bi jih morali (amputirati).
je iznašel tudi pršilo, s katerim so razkuževali zrak v sobi.
Vsem pa razkužilo ni bilo všeč. Nekateri so mislili, da je to neka novost, drugi so bili prepričani, da sploh ni, saj jih niso mogli videti. Zdravniki in sestre so bili proti, ker je veliko časa in dražilo kožo na rokah.