Decem – v latinščini deset – deseti mesec po starem rimskem koledarju.

Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča - naj bo iz voska ali iz ledu.

Slovensko ime veliki traven pomeni bujno pomladno rast.

Za našega kmeta je visoko poletje julija čas žetve s srpom, od tod ime meseca - mali srpan.

Po starem rimskem koledarju je bil november deveti mesec:

Aperire - odpirati.

Junona je imela več imen. Po legendi naj bi dobila ime Moneta zaradi gosi (njenih živali), ki so gagale pred njenim svetiščem in s tem opozorile Rimljane pred nenadnim vdorom Galcev v mesto Rim. Zraven svetišča na Kapitolu je bila kovnica denarja, katere se je prijelo ime Moneta. Moneta še danes pomeni kovan drobiž.

Koledar, ki ga je vpeljal Julij Cezar, je bil v uporabi 1500 let!

V besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanje »febra«. Pred prihodom novega leta se je bilo treba obredno »očistiti«. Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1.marcem. Februar, ki je bil poleg januarja naknadno dodan staremu rimskemu koledarju, je bil zadnji mesec v letu in tako zanj ni ostalo dovolj dni in je postal najkrajši mesec v letu.

V aprilu se zemlja odpira za novo rast.

Marec, tudi sušec, je čas, ko se zemlja začne sušiti in se pripravljati na pomadno rast.

Mesec avgust se tako imenuje v čast rimskega cesarja Avgusta. Baje ima mesec 31 dni, ker je Avgust želel imeti v svojem mesecu toliko dni kot Julij Cezar v svojem juliju. Cesar je avgust postavil, kjer je, ker je to mesec v katerem je umrla Kleopatra. Preden ga je preimenoval, se je mesecu latinsko reklo Sextilis, saj je bil šesti mesec v rimskem koledarju, ki se je začel z marcem.

Zimski solsticij je decembra, takrat je dan najkrajši in noč najdaljša.