37. Sproščanje frustracij nad učitelji

[janja]

Pikapokica, sama ne dam nič na pregovarjanje in ugovarjanje. Saj je res, da moraš otrokom ponoviti stvari večkrat, manjšim še večkrat, potem pa mora biti enkrat pojasnjevanja konec in velja samo še "tako sem rekla". In pika .

Pri nas zaleže, doma pri prvošolki in dveletniku ter v službi. No, vsaj v večini . Se pa prerekanje splača, mar ne? Zgublja se čas , učiteljica je "lepa" , ko se jezi, pa še konfliktne situacije so otrokom domače.
_________________
Življenje je lepo,
če ga živiš,
tako, kot ponuja se samo
in ne da drugega želiš.

[Kaja]

Na naši šoli "gostimo" strokovnjaka na področju vzgoje- Marka Juhanta. Lani je izvedel dva predavanja. Najprej za nas, učitelje, nato še za starše - Postavljanje mej otrokom. Fantastično. Letos imamo na sporedu domače naloge (učitelji smo že imeli), starše še čaka.
Če imate možnost vplivanja na izbiro izobraževanj, predlagajte na šoli to. Spremeni mišljenje. Npr. pove vam, kam posesti nemirnega učenca, da da mir med poukom (da mu odvzameš energijo), kako ne smeš pustiti, da otrok vstane, ko se mimo pelje npr. avto s sireno ... Rečeš samo: Sedi! To je rešilni avto.Torej: Nobenega pregovarjanja, ampak tako je in nič drugače. Tako kot starši, smo tudi učitelji mislili, da moramo z otroki delati bolj v "rokavicah". Pa naj vstane, pa naj gre do okna. Saj se bo potem usedel in dal mogoče mir.
Lp od KJ
_________________
Lp od Kaje

[tisa]

Nataša, tudi jaz mislim, da v zgornjem nadstropju izgubljajo smisel za stvarnost. Ugotavljam, da se še glede teorije pogosto ne znajo dosledno opredeliti.Učitelji iz različnih koncev Slovenije imamo večkrat različne informacije v zvezi z našim delom. Ponekod kakšne stvari morajo izvajati, ponekod pa ne. Včasih je kakšna zadeva aktualna nekaj časa, potem naenkrat zamre in nihče več o njej ne spregovori.Obseg nalog in pričakovanja v zvezi z našo zmogljivostjo že prestopajo meje normalnega.Čudim se, da ni na prvem mestu kakovost dela ( o njej se govori, pogojev zanjo pa se ne ustvarja ), ampak je vse usmerjeno k čim večjemu številu obveznosti. Imam občutek, da nihče ne pomisli, da smo učitelji samo ljudje. Še dobro, da imamo svoje delo radi in se trudimo po svojih najboljših močeh.

Odmaknila sem se od teme, vendar sem si želela malo olajšati dušo.
Tisa

[pikapokica]

Kaja, bi se ti dalo napisati kakšen povzetek tega, kar vam je povedal? Ker vsi ne bomo imeli možnosti, da bi slišali zadeve iz prve roke

[manicam]

[Razredničarka Miša]

Omenjenega gospoda sem že večkrat poslušala in vedno znova neskončno uživala. Na našo šolo prihaja predavat staršem na roditeljske sestanke in večkrat je predaval učiteljskemu zboru.
Pravzaprav ne dopoveduje drugega, kot to, kar teoretično vsi vemo pa si morda ne upamo izvajati ali pa ni skladno z našim značajem: doslednost, postavljanje meja - avtoriteta (ne strahospoštovanje), jasne zahteve, odkritost, strokovna podkovanost, avtonomnost učitelja pri njegovih odločitvah, odgovornost za (ne)uspeh mora prevzeti otrok sam, kar pomeni, da mora svoje probleme reševati sam ... No, dejstvo je, da se mnogim - tudi učiteljem! - zdi njegov pristop (pre)strog in neizvedljiv.
Ker govori iz prakse in konkretno so njegovi prijemi dejansko zeloooooo uporabni. Vse kar pove, je 100% preizkušeno . In ne samo to, je zanimiv, odličen govorec, tudi vizualno čisto prijeten, za takega gospoda, srednjih let

Prepričajte vodstvo šole, da ga povabi na pedagoško konferenco in mu prisluhnite, tudi predavanja za starše (roditeljski sestanki) so balzam za učiteljevo dušo.
Mi, učitelji, so staršev pač ne upamo oštevati .
Ali pač?

Ojej, tole pa smrdi po reklami. Morda bomo imeli zato na naslednjem predavanju kaj popusta. Upam, da Nataša ne bo cenzurirala

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša

[manicam]

Kako se lahko pride v stik s tem gospodom? Imate kaksen njegov naslov, telefon, e-mail...?

[admin]

[admin]

[Razredničarka Miša]

Z Natašinim dovoljenjem posredujem podatke g. Juhanta.

ČMRLJ KOMUNICIRANJE IN USTVARJALNOST
MARKO JUHANT S.P..

PRAŠE 58A, 4211 MAVČIČE

Tel: 041 771607

No, telefonska ni nujno, da (še) drži Upam, da boste uspešno navezali stik in se dogovorili za kakšno predavanje. In seveda, da vam bo všeč in v pomoč pri reševanju vzgojne problematike.

Prav lep pozdrav
_________________
Razredničarka Miša

[Supra]

Ja, tega gospoda tudi jaz poznam. Na naši šoli je imel predavanje večkrat. Za starše in za učitelje. In zanimiv pristop ima. Vsaj učiteljem da vedeti, da z njimi ni nič narobe, le čas je drugi.
Kar se pa tiče obnašanja učencev. Jaz ne bi spraševala po forumu. Jaz bi tisti trenutek (pametno ali ne) poklicala policijo, vpletla gostilničarja, poklicala ravnatelja, razredničarko in odšla k njihovim staršem. Tukaj in zdaj.
Žal mi je, da si moramo učitelji tako prizadevati za ohranjanje avtoritete. Saj veste - Pravice in dolžnosti učencev v OŠ. Mi jih spštujemo (ker jih moramo), otroci in starši pa (ne glede na izobrazbo) hop po učitelju.

[jablana]

Že nekaj časa razmišljam, da bi se vključila v debato.
Na srečo je Miša sama napisala, o čem govori predavatelj.
Ampak....

Citat iz Mišinega pisanja:
"Pravzaprav ne dopoveduje drugega, kot to, kar teoretično vsi vemo pa si morda ne upamo izvajati ali pa ni skladno z našim značajem: doslednost, postavljanje meja - avtoriteta (ne strahospoštovanje), jasne zahteve, odkritost, strokovna podkovanost, avtonomnost učitelja pri njegovih odločitvah, odgovornost za (ne)uspeh mora prevzeti otrok sam, kar pomeni, da mora svoje probleme reševati sam ... No, dejstvo je, da se mnogim - tudi učiteljem! - zdi njegov pristop (pre)strog in neizvedljiv."

O čem si ne upate? Kaj je prestrogo? Do koga je prestrogo?

A ne uvidite, da niste plačane za pregovarjanjem z učencem. Vi ste v šoli vendar, da pomagate s svojim strokovnim znanjem, da se učenec nauči učno snov. Prav bi bilo, da bi porabili čas za to delo, ne pa za pregovarjanje, didaktiziranje, pridiganje etc.

Na sploh opažam, da je vedno več ljudi, ki mislijo, da lahko o vsem sodijo.
Povsod polno kritizerstva, pravil, nikjer ni več elementarnega veselja do življenja, nobene tolerance, nobene sproščenosti.

A ste pomislili kdaj, kako živijo starši vaših otrok, s kakšnimi težavami se srečujejo, kako se prebijajo skozi življenje?

Mi smo izobraženi, pa težko rešujemo kakšne probleme, kako je tistim, ki imajo nižjo izobrazbo, posledično nizke dohodke? Tudi oni imajo želje po lepšem življenju, po sreči za njihove družine, po zadovoljstvu nad otroki. Ne znajdejo se vedno. Tudi nimajo vedno pravih možnosti. Tudi nam ni postlano z rožicami.

Zakaj si potem grenimo življenje z nepomembnimi negativnostmi?

Učiteljem so včasih rekli tudi prosvetarji. Pomagali so osveščati ljudi - starše, da jim bo v življenju boljše in lepše.
kaj nas stane, če brez pridiganja povemo otroku - staršu, da nam nekaj ni prav, brez odvečnih razlag, kako MI boljše vemo, kaj je prav.Preproto samo razložimo, kaj nam ni prav in zakaj je to moteče za šolsko delo. Vsak starš razume preprosto razlago in jo ugodno sprejme , če je ta brez pridig in očitkov.

Tudi pripomba, kako je "fajn", če se učiteljica jezi. Ob jasno postavljenih ciljih lahko pouk poteka z manjšo motnjo naprej. Saj ni potrebno vsega komentirat. (vsaj na razredni stopnji )

Bila sem prisotna na analizi nastopa s študenti in profesorico. Študentka je izjavila, da ji je učenec nalašč nagajal, da bi jo zmedel. Nalepil je namreč sliko leva k travniškim živalim.

Ko danes razmišljam o tem, se mi zdijo vsi, ki so študentko podprli, zelo domišljavi. Le kaj bi imel učenec, ki je študentko prvič (in zadnjič) v življenju videl, proti njej. Šla sem vprašat v varstvo, kako je bilo med poukom.Seveda so vsi pokazali na učenca, ki je zeeeeeeelo nagajal novi učiteljici. Učenec mi je razložil, da mu je bil lev pač všeč in ni nikamor "pasal," on pa ga je vseeno zalepil. Drugi, ki ga je po njenem mnenju "šuntal" pa je tega učenca prepričeval, da naj leva ne zalepi.

Saj mogoče ne bi pisala o tem, ampak mislim, da nam ena neofenzivna komunikacija ne bi škodila.

O pozdravljanju:
Eh, ne bom več.

Enkrat sem že napisala in bom danes ponovila:
Če poseješ pšenico, bo (pretežno) zrasla pšenica. Vmes bo nekaj plevela, ampak s pridelkom bomo najbrž zadovoljni.
Če seješ prijaznost, toleranco, razumevanje in se trudiš pri delu, bo takšna tudi tvoja okolica. Vmes bo kdo, ki ne bo pozdravljal, ne bo (vedno) upošteval navodil, večina pa bo.

Glejte pozitivno:
izpostavljajte dobre primere, pohvalite dobro vedenje, dobro delo.... usmerite pozornost na vrednote, ne na napake.

Mogoče bom kdaj drugič napisala kaj več, npr. o učni pomoči za učence s težavami.Vendar tako funkcionira država, tu se bom pač sama spopadla s težavami.
Lahko pa bi našla slabe primere kar povsod.

Ne morem vplivati na vse ljudi, lahko pa na svojo okolico s svojim zgledom.

PS: Sem morala biti kar dolgo v šoli, da sem se naučila biofilnega odnosa do življenja in do ljudi, ki me obdajajo. Žal nisem imela veliko pozitivnih zgledov.

LP in brez zamere
Mirjana

[admin]

Vznemiril me je "zanalašč". Tudi jaz sem doživela podoben primer, ko se je kolegica pritoževala, da nekdo nekaj zanalašč dela. K sreči smo imeli krasen kolektiv, v katerem smo potem lahko to situacijo pregledali z več koncev in se vsi skupaj prepričali, da je ta "zanalašč" pravzaprav projekcija učiteljeve nemoči oz. njegova "krivda". Odnos s tem učencem se je potem seveda izboljšal.
Ampak, nimamo vsi možnosti, da bi se učili drug od drugega. Dostikrat se vsi skupaj ustavimo pred problemom in ne vidimo "čez planke". In takrat je še kako dobro, da nam pomaga nekdo, ki vidi zadeve od daleč. Pomaga z namigom, nasvetom, odprimi vrati ...
In debate o takih problemih so zdrave. Predvsem pa skušajmo drug drugega podpirati in razumeti.
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[Bridget]

Pozdravljeni.
Zelo zanimiva debata, zato bom še sama kaj dodala. Kar se je zgodilo Razredničarki Miši, me je precej šokiralo. Ne vem kako bi sama odreagirala v podobni situaciji, sem pa prepričana, da bi bila zelo žalostna.

Nimam veliko delovnih izkušenj, lahko pa trdim, da se pri svojem delu zelo trudim in predvsem izhajam iz tega, da iščem pri učencih dobro. Čeprav bo mogoče malce ven iz teme, bom napisala svojo malo izkušnjo glede vedenja učencev.

Lani sem začela delati v OPB in sem imela precej težko vodljiv razred (ena odločba in par takšnih učencev, ki jih je takoj lahko potegnilo kaj v konflikte). Kljub temu sem v tistih nemirnih učencih iskala dobro. In ko je prišel na vrsto njihov "dober" dan in so se nekoliko bolj izkazali v vedenju, sem jih na to opozorila in pohvalila.

Problem lahko nastane, ker lahko včasih kakšnega učenca že iz navade grajamo ob vsaki malenkosti, ker pač zmeraj nekaj ušpiči. Tukaj se moramo malce ustaviti in razmisliti: če ga bomo vedno le grajali, se bo na to navadil in ne bo niti imel želje po spremembi. Če pa ga vmes malce "šokiramo" in za kakšno malo stvar pohvalimo, obstaja možnost, da se bo učenec zamislil in uvidel, da pa tudi lepa beseda lepo mesto najde.

Lani sem potem nekako uspela s tem, čeprav je bilo zelo težko. Učenec se je nekoliko umiril oz. sem ga lažje preusmerila iz "predkonfliktne" situacije. Zato upam, da bo še naprej uspevalo s tem, da bom v učencih iskala dobro in to skušala zvabiti iz njih :)

Razredničarka Miša, upam, da takšne izkušnje ne boš več imela. Sigurno se ti je pozneje zgodila še kakšna pozitivna - predlog: shrani slednjo globoko v spomin.

Lep pozdravček vsem.
_________________
Somewhere over the rainbow
Skies are blue,
And the dreams that you dare to dream
Really do come true...

[admin]

Bridget, očitno si učiteljica po naravi in duši. To, kar pripoveduješ o svojem odnosu do učencev, smo se nekateri morali učiti posebej .
In nagrada? Ko boš imela že nekaj staža in te bodo poklicali učenci, že odrasli in se ti kaj pohvalili, te obveščali, kam so šli na dopust ... itd. Verjemi, nagrada je sladka!! In prav gotovo ti ne uide!
_________________
Lep pozdrav, Nataša