ocenjevanje - nemščina / tuji jeziki

[pikapokica]

Močno upam, da je kdo izmed članov te naše spletne zbornice tudi učitelj nemščine, ker bi potrebovala pomoč, vprašati ne morem nikogar drugega, ker nimam ne mentorja in ne kolega / kolegice, ki bi učil / a nemščino oz. kateri drug tuj jezik.

Kako ocenjujete teste pri nemščini? ali učencu, ki se prvič uči jezik (7.r.), date pol točke, če npr pri pisanju ne napiše preglasa tam, kjer bi le-ta moral biti - npr zwolf namesto zwölf?

Kaj storite, ko v besedi "zmanjka" črka? Je vse narobe ali ne?

Sploh dajete pol točke? Če da, kdaj, če ne, zakaj ne?

Kako ocenjujete teste v drugem in tretjem letu učenja?

In kaj storite v primeru, da je bil del stavka le za prepisati (npr. dass-Sätze), pa ga je učenec narobe prepisal, a je tisti del, ki ga je moral narediti sam, napisal popolnoma pravilno?

Mislim, da je to za enkrat vse, se bom pa najbrž spomnila še česa.

Vsem, ki si boste vzeli čas, da boste podali svoje izkušnje in mnenje, se že v naprej zelo toplo zahvaljujem, saj mi boste res pomagali, da si nekako bolj jasno ustvarim merila za ocenjevanje.

[katja_p]

Živjo!

Jaz sicer še nisem učiteljica nemščine, ampak študentka. Lahko pa ti vseeno napišem, kakšno je moje mnenje oz. kako bi jaz naredila

Ad1
Preglasi pri besedah so vsekakor pomembni - ker pač tako je in lahko beseda izgubi prvoten pomen (v kakšnem primeru), če le-tega ni. A glede na to, da gre za DaF in to prvo leto, bi jaz na tovjem mestu dajala pol točke. V osnovi je vsaj vse črke napisal pravilno, pikce pač pozabil. To bi še tolerirala.

Ad2
Pri "zmanjkovanju" črk v besedi je pa spet težko. V končni fazi tudi nam pri maternem jeziku kdaj zmanjka kakšna črka, ne? Mislim, da bi v prvem letu učenja to še sprejemala in dala pol točke - ampak samo prvo leto! Pol pa konec "ujčkanja".

Ad3
Mislim, da sem svoje mnenje argumentirala že v prvih dveh odstavkih

Ad4Pr tem vprašanju pa ti žal ne morem pomagat, ker s tem sploh nimam izkušenj: Niti ne vem točko, kaj te zanima. Če se daje po pol točke? Hmmm ... Če se še naprej držim tega, da se jih potem ne "ujčka" več, potem po pol pike ne bi dajala. Črno ali belo, prav ali narobe!

Ad5
Temu bi jaz rekla "šlamparija". Mislim, da ni niti toliko, da bi prav prepisal ... Ampak se spet lahko vsakemu zgodi. Če hočeš, da se otroci tega odvadijo in jih s tem hkrati učiš biti pozoren in pazljiv (kar je vedno pomembno v življenju, predvsem pa pri vseh testih), potem šteješ to kot napako. Če pa se ti zdi: "Ah, sej to je pa napisal prav, kar je bilo treba ...", pol daš pač točke. Mislim, da pri tem prepisovanju lahko pogledamo skoz prste - če je le samostojen del stavka pravilen.

Upam, da te nisem samo še bolj zmedla in da boš lahko naredila korak naprej. Ampak, žal, ti iz lastnih izkušenj še ne morem govoriti.

lp

[pikapokica]

Katja, hvala za odgovor, tudi tvoje mnenje šteje, čeprav nisi profesorica

Še moj komentar na tvoje misli:

[admin]

Še pripomba "okostenele" (dobesedno ) učiteljice:
praksa bo prinesla veliko. Zase vem, da sem bila na smrt stroga v začetku in na koncu morda kar malo premila.
V glavnem, dokler učiteljica takole premišljuje o ocenjevanju, bi jo jaz zelo rada imela za svojega otroka . Je poštena! In to je osnovna lastnost, ki jo učitelj mora imeti. Vse ostalo je mala malica (no ja, morda obilno kosilo )
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[pikapokica]

Hvala za ta komentar

Bojim se samo, da je taka poštenost in ubadanje z ocenjevanjem v tolikšni meri, kot to trenutno počnem sama, bolj kot ne začetniška vnema Čeprav, saj iz nje pa sledijo izkušnje in z njimi tudi več znanja, kaj in kako, da bo prav, kajne?

Ugotovila pa sem, žal, da otroci to moje toleriranje napak, npr preglasov, potem kar preveč lahko vzamejo in si mislijo, da bodo na lahek način = s čim manj učenja, prišli skozi Potem pa pristanemo pri neznanju, ki izhaja iz lenobe, ne iz pomanjkljivih sposobnosti Pestro bo še, da

[admin]

[pikapokica]

Meni je tale forum všeč predvsem zato, ker so ljudje, ki odgovarjajo na moja vprašanja, vedno prijazni in dobrohotni, me nikdar ne zabijajo, pa čeprav se morda komu zdijo stvari, ki me zanimajo, čudne, samoumevne ali kaj podobnega

Hvala vam vsem

Trenutno v poučevanju ne uživam najbolj, ker smo prišli do točke, kjer se mi moja prijaznost in pripravljenost za delo, ki bi bilo učencem čim prijetnejše in manj stresno, ne vračajo na način, ki bi ga človek pričakoval. (Ali pa sem ga pričakovala samo jaz, kot naivna začetnica, zdaj pa me to mori in boli ) Vedno poskušam biti poštena, z učenci se dogovorim tako, da je njim čim bolj udobno, prestavim kakšno zadevo, če se da, oni pa mi to vračajo z nemirom v razredu, da ne morem normalno delati, z izkoriščanjem ipd. Resno razmišljam, da poučevanje očitno ni zame, ker ne vem, kako naj, da bom lahko "normalno" (beri: brez vpitja in prevelikega nemira v razredu) delala. Ker nisem tak človek, ki bi bil avtoritativen že po videzu. In ker sem bila na začetku leta očitno preveč prijazna. In tako zdaj, po treh mesecih dela, že razmišljam, kaj bi lahko delala drugega, ker se mi trenutno zdi, da tega dela ne bi mogla opravljati do upokojitve. Za malo se mi namreč zdi, da ne dobim nič pozitivnega nazaj. Tako da bomo videli, kaj bo prinesel čas. Če bo šlo tako naprej, se bodo moje izkušnje nadaljevale v kakšni jezikovni šoli, ne pa več v državni, ker se mi zdi večji del šolskega sistema precej zanič... In ker je to najbrž "as good as it gets"

[admin]

Glavo gor! Kot zanalašč je razredničarka Miša napisala nekaj o svojem siru! Preberi, videla boš, da se je drugim dogajalo enako!
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[pikapokica]

Sem že v iskanju sira