Problemi z disciplino?

[admin]

Odprite novo temo, sprožite debato

[Anglistka]

hmmm...že na temi za?etnikov

Moje mnenje o disciplini današnje mladine? Po moje imajo preve? pravic in premalo dolžnosti oz. se svojih pravic preve? zavedajo, na dolžnosti pa veselo pozabljajo.

Učitelji smo tudi preve? omejeni, u?enci lahko po?nejo karkoli, pa ni pravega sredstva za pomirjanje, kaznovanje.

Sploh pri za?etnikih...kot sem jaz...ko si še v bistvu nabiraš izkušnje...ne znaš še ustvarit neke avtoritete...Komaj spoznavaš u?ence in njihove "finte" in velikokrat te prenesejo naokoli s takimi in druga?nimi sredstvi
_________________
Ang

[admin]

[jasna]

hja, z disciplino je po mojem mnenju tako, da si moras najprej ustvariti avtoriteto, vendar ne tako, da si totalno zoprn, ampak tako, da ucenci vejo, do kje lahko grejo. bolje je biti na z?etku malo strog saj se vedno lahko potem malce popustis. obratno gre bolj tezko....

[kesjerdna]

Tkole je ... kot dijak se tudi strinjam, da imamo preveč pravic in se jih preveč zavedamo, ne zavedamo se pa dolžnosti ... to da mormo prihajat k pouku, moramo imet naloge, moramo sodelovati pri pouku ...
Lahko še nekaj uprašam? - A niso ponavadi učitelji, ki začnejo učit, prav v začetku nekako najbolj strogi in "zajebani?"

[admin]

Ja, imaš prav. Pa ne zato, ker bi hoteli komu kaj slabega. Enostavno nimajo še pravih meril, malce jih je strah itd.
Pa zmenimo se, ne uporabljat grdih besed, tudi v narekovajih ne, prav?
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[anja27]

Tukaj bi seveda lahko razpravljali kaj je za učt disciplina. Ko smo mi hodili v šolo, je seveda bilo drugače kot danes. Kot učt dopuščam mnogo več kot npr. moji gimnazijski profesorji - gledam na svoje predmetno področje.
Ker učim na srednji šoli, kjer so 99 % sami fantje, je morda sistem malce drugačen kot v mešanih ali dekliških razredih. Dobra stran tega je, da si fantje v večini primerov dajo dopovedati in se držijo dogovorov. Seveda se najdejo specialni primerki, ki motijo pouk v takšni meri, da ostali dijaki ne morejo slediti. V tem primeru dijaka enostavno prosim, da zapusti razred in gre v knjižnico, kantino, na zrak. Tako dolgo ne razlagam dalje, dokler se to ne zgodi. Če je to cela ura, je to pač cela ura. Posledice so jasne. Snov, ki se je to uro obravnavala, mora biti jasna, in dijaki kmalu uvidijo, da nima smisla počenjati takih otročarij. Če ne do mene, so "problematični" dijaki uvidevni do sošolcev oz. jih le-ti zaradi njihovih dejanj izolirajo.Snov tiste ure ponovno razložim samo pod pogojem, da nam ostane kakšna luknja časa in da se razred obnaša tako kot je treba.
Z disciplino praviloma nimam težav.
_________________
Anja

[anja27]

Še to... vsak učt si mora v razredu ustvariti lastna pravila igre. Na tak način je tudi z disciplino mnogo manj težav. Saj smo pa konc koncev dovolj šolani, da znamo preštudirati Pravilnik v taki meri, da bodo naše igrice neoporečne in da bomo lahko v miru opravljali svoje delo.
Pri delu v razredu se že par let več ne sklicujem na Pravilnik. Če pa je že kdaj kak pomislek s strani dijakov, pa se lahko vsedemo dol, odpremo Pravilnik in stvar zaključimo v roku nekaj minut.
_________________
Anja

[izupancb]

Pri ustvarjanju discipline je pomembna doslednost, jasnost. Otroci, vsaj posamezniki iščejo meje in moramo jim jih postaviti. Težko je dajati recepte, ker so učenci, pa tudi učitelji različni. Mnogo stvari se da urediti z ustrezno komunikacijo.
Tudi pri nas na šoli iščemo boljše poti. Lotili smo se vzgojnega načrta, otroke vključili v oblikovanje šolskega reda, ... Upam, da bom lahko poročala o uspehih.
_________________
izb

[Dorian36]

Iz svojih izkušenj lahko povem naslednje, kar se mi osebno pri vzpostavljanju discipline zdi pomembno:
1. Prvo uro postaviti pravila. To gre ponavadi vsem od rok, pri nekaterih mojih kolegih pa hitro opazim, da se jih ponavadi ne držijo in popuščajo. Doslednost je vedno glavna težava. Saj vsi vemo, zakaj. Ker se ti včasih enostavno ne da, ker gre za to preveč energije, ker je bolj udobno popustiti itd. ampak dolgoročno to ne pripelje prav nikamor. Otroci hitro začutijo, do kje in kako daleč smejo. Jaz si za prvo uro vzamem čas, pripravim pravila na listu A4 (nekaterim se zdi to brez veze, vendar se obnese) in se potem poskušam tega držati. Poskušam biti toliko fleksibilen, da naslednje leto kakšno stvar priredim ali črtam, kako dodam, sploh če vidim, da kaj ni bilo premišljeno ali dovolj življensko.
Vedno se spomnim svoje učiteljice v srednji šoli za slovenščino. Morebiti mi je je bilo nekaj časa še žal, ampak danes mi je ni prav nič, kajti naredila ni prav ničesar, da bi vzpostavila red. Pri njenih urah smo lahko počeli vse, kar nam je padlo na misel. Vsake toliko, ko je bilo res hudo, me je poslala tudi iz razreda, ampak že naslednji teden je bilo spet po starem. Na takšne in podobne učitelje se spomnim, ki so me najbolj naučili, kako NE.
2. Vsako leto nas bodo otroci na pričetku preizkušali, provocirali in na tak in drugačen način testirali. Zdi se mi pomembno, da na tej točki ne klecnemo. Učiteljem začetnikom marsikdaj ravno tukaj spodleti. Kajti če znoriš (in včasih popolnoma upravičeno, saj se še dobro spominjam sebe, kako so me nekateri novi razredi vsako šolsko leto spravili na obrate), so dosegli svoj namen in potem smo si že dober del avtoritete zapravili. V prejšnjih postih je nekdo omenil HUMOR. Natanko tako. Ampak tudi za to je potrebno veliko prakse.
3. Če nekaj funkcionira pri mojih kolegih, še ne pomeni, da bo tudi pri meni. Včasih se mi zdi, da se nekateri preveč zanašamo na mnenja svojih kolegov in njihove nasvete (saj veste, najlažje je soliti pamet, če nisi v situaciji). Nekateri moji kolegi zahtevajo, da dijaki vstanejo, ko pridejo v razred. Verjamem, da to funkcionira pri nekomu, ki jih ima 50, meni bi se pri 36-ih samo muzali. Marsikaj je odvisno od učiteljeve osebnosti. Nasveti in kopiranje ali posnemanje že, ampak vse do svoje meje. Vsak si mora zgraditi svoj sistem.
4. Ko več ne gre in ko se vam zdi, da več ne zmorete... ponavadi se spomnim, kakšne neumnosti sem sam počel, ko sem bil v srednji šoli. Kako sem zaradi takšnih in drugačnih kršitev vsako šolsko leto pokasiral opomin ali ukor razrednika. Zdi se mi, da prevečkrat pozabljamo, da smo bili tudi sami učenci in dijaki. Pa pomislim včasih tudi, kako se sami učitelji in odrasli obnašamo, na primer na konferencah, ko kričimo en čez drugega. Je že tako, da smo odrasli velikokrat slabši od otrok.

[admin]

Hvala za tako argumentiran odgovor. Še naprej prisrčno vabljen k debatam!
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[pikapokica]

[admin]

Osnovna pravila obnašanja, npr.
ko nekdo govori, mu ne segaj v besedo
V učilnici nimamo pokrival
V učilnici imamo copate
Reditelji skrbijo za ....
Na kosilo gremo v parih ... itd itd.
Splošna pravila ponavadi na vsaki šoli že imajo, tista svoja pa pač postavljaš po svojih merilih in po izkušnjah. Prvo leto boš najbrž tipala, kaj in kako, potem pa si boš sama ustvarila "spisek", ki ti bo omogočal prijetno sožitje z učenci.
_________________
Lep pozdrav, Nataša

[pikapokica]

Hvala za nazorne primere

Trenutno berem knjigo, ki govori o disciplini (zdi se mi pač potrebno zadeve prebrati že prej, preden najdem s službo, da se izognem vsaj kakšni težavi, vsem se itak ne morem), in pravi neka teorija, da naj bi imeli pravil od 4 do 6. Tako da se je, če se tega želiš držati, pač potrebno osredotočiti na najbolj bistvene zadeve. Pravilo, da ne govori, dokler nisi poklican, je v knjigi npr navedeno pod slabo, saj ne moremo od učencev 100% časa pričakovati, da se bodo tega držali, in zato ne moremo biti dosledni pri izvajanju sankcij, ki kršenju sledijo. Kar se mi zdi dobra utemeljitev. Zdaj razmišljam, katera bodo tista "moja" pravila

[admin]

Ja, sem ponoči razmišljala o svojem odgovoru, ki je bil zeloooo nepopoln. Pozabila, da si začetnica
Eno so običajna pravila, ki jih pač moramo upoštevati, če hočemo, da življenje sploh teče. Drugo so pravila, norme, ki si jih vsak človek postavi zase.
Pri prvih je nujno, da jih dorečete skupaj z učenci, drugače je brez učinka. Torej, debata in še debata, zakaj taka pravila in učenci so tisti, ki jih morajo "sprejeti", potem se lahko tudi vedno sklicuješ na skupno odločitev.
Drugo pa so tvoja osebna "pravila". Nekdo npr. noče, da ga učenci tikajo ... Nekomu npr. gre blazno na živce, če učenci klepetajo, (meni npr. ni šlo , temu sem rekla ustvarjalno učenje! - vse v določeni meri, seveda.) Pri tem mojem pravilu je bilo vedno jasno, da ko sem dala določen znak, (imela sem zelo ljubek zvonček za ovce, ki je zelo nežno zvončkljal) da hočem imeti njihovo pozornost. V začetku leta sem "zvončkljala" kar nekaj časa, potem pa so moje znamenje sprejeli. itd itd.
Tako da priporočam, ko boš začela učiti in ko boš začela ustvarjati svoje okolje, ki se bo tebi zdelo najbolj primerno, ustvari pravila sproti. Izkušnja: do penzije sem jih prilagajala, pa še zdaj bi jih, če bi imela priložnost!
_________________
Lep pozdrav, Nataša