Obdelani površini, na kateri raste le ena vrsta rastline, pravimo , veliki obdelani površini, na kateri pridelujemo eno ali več vrst kulturnih rastlin in jo po navadi sestavlja več njiv, pa rečemo . Na poljih pridelujemo , kot so npr. koruza, pšenica, koleraba ... Poljščine delimo glede na to, komu oz. čemu so namenjene. Tako poznamo poljščine za prehrano, rastline in rastline (lan).

Poljščine za prehrano delimo v več skupin, npr. v (krompir, paradižnik, jajčevec), (pšenica, oves, proso, ječmen) in (leča, grah, soja, fižol). Stročnice so tiste rastline, katerih plodovi so .

Krmne rastline so tiste rastline, ki jih pridelamo na polju in uporabljamo za domačih živali (koruza).

Industrijske rastline so tiste rastline, ki jih gojimo na polju in jih pred uporabo predelamo, npr. bombaž, sladkorni trs, sončnice.

Pred leti je človek z izborom vzgojil različne sorte poljščin. Umetni izbor je postopek izboljševanja rastlin ali živali, tako da človek izbere za samo tiste predstavnike, ki imajo za človeka želeno lastnost.

je dodatek prsti. Vsebuje veliko mineralnih snovi in izboljša njeno rodovitnost. Ločimo (kompost) in umetna gnojila.

Pesticidi so snovi, s katerimi človek na pridelovalnih površinah uničuje . Škodljivci so lahko žuželke, zajedalske glive (npr. rja), plevel ... Na velikih površinah s uničujejo škodljivce kar s škropljenjem s pomočjo letala.