Na vrhu je bil faraon kot najpremožnejši človek v vsej egipčanski državi, ki je bila njegova osebna last. Svoje premoženje je večal s pobiranjem davkov in osvajalnimi vojaškimi pohodi. Skupaj z njim je pod plemstvo spadala še celotna njegova družina, poleg teh pa še visoki in srednji uradniki, svečeniki in vojaški častniki.
Meščanstvo (imenovano tudi srednji sloj) je bilo v Egiptu bolj šibko. Sestavljeno je bil iz obrtnikov, trgovcev, umetnikov in pisarjev. Državi so plačevali davke in služili v vojski. Po navadi so vse svoje življenje preživeli v mestih.
Kmetje so bili najštevilčnejši del prebivalstva. Ločeni so bili na male lastnike zemljišč, ki so bili samostojni gospodarji, so pa morali državi plačevati visoke davke in odvisne kmete, ki so obdelovali kraljevska, vojaška ter tempeljska posestva. Čeprav so bili vezani na zemljo, niso bili sužnji, saj jih ni bilo mogoče prodati, odsvojiti se jih dalo samo skupaj z zemljo. Oproščeni so bili vojaške službe in so plačevali davke, morali so opravljati vrsto javnih del, med katere so spadala namakalna dela in gradbena dela za faraona.
Skoraj vsi sužnji so bili vojni ujetniki. Bili so brez svobode, na sebi pa so imeli vžgano lastnikovo ime. V svojem življenju so se lahko poročili in imeli otroke. Lahko so bili zaposleni pri kmečkih ali obrtnih delih. Nekateri posamezniki so postali celo faraonovi spremljevalci in so zaradi tega imeli na dvoru visok položaj.
Vir: Wikipedia