Skopušni je bil ubog pijanček, ki jo je rad vsakomur zagodel. Neko noč, bilo je na čarovnic, je Jaka v krčmi, kjer je , srečal Hudiča. Ponudil mu je svojo , če mu Hudič plača pijačo.
Hudič se je hitro spremenil v , Jaka pa ga je pograbil in vtaknil v poleg srebrnega , ki ga je nosil s seboj. Hudič je ostal brez in se ni mogel spremeniti nazaj. Jaka ga je izpustil šele, ko mu je Hudič obljubil, da njegove duše ne bo zahteval naslednjih let. Hudič je privolil.
Ko sta se čez let srečala, je Jaka hodil po vaški . Hudič mu je hotel vzeti dušo, toda Jaka ga je spet presenetil. Rekel mu je: “Šel bom, ampak preden greva, prosim, če mi odtrgaš eno s tega drevesa.” Hudič, ki je bil prepričan, da nima kaj izgubiti, je skočil na , da bi odtrgal jabolko.
Jaka pa je hitro okrog jablane položil križe iz vejic in tako zopet ujel Hudiča. Tokrat je zahteval, da mu Hudič obljubi, da ne bo vzel njegove duše, ko bo umrl. Hudič je godrnjaje .
Ko je Jaka veliko let kasneje umrl, je šel do vrat v , vendar so ga zavrnili, ker je celo življenje pil, bil goljufiv in stiskaški. Tako se je Jaka obrnil in šel v pekel in vprašal , če ga vzame on. Vendar ga je Hudič spomnil na obljubo in ga ni hotel vzeti.
“Ampak, kam bom pa šel?” je prestrašeno vprašal .
“Tja, od koder si prišel,” mu je rekel Hudič.
Ker je bilo vetrovno in temno kot v , je Jaka prosi Hudiča, naj mu da luč, da bo laže našel pot nazaj. Preden je Hudič pred Jako zaloputnil , mu je vrgel ogorek iz dna . Jaka ga je položil v bučo, ki je bila že votla, saj jo je na poti .
Od tega dne je Jaka obsojen na večno , saj ne more ne v nebesa, ne v pekel. Vse kar ima, je svetilka iz , ki mu v temi osvetljuje pot.