V soboto smo šli na izlet. Iz smo se odpravili proti . Na pot smo se odpravili z našim avtom. Vozil ga je oče Andrej, Sonja pa je gledala na . Ker je sestrica Ajda še majhna, je sedela sedežu. Seveda je šla z nami tudi psička . Ta je pasme ovčar. Muco Snežko smo doma. Po Zaloški cesti smo se do obvoznice. Nato smo pot nadaljevali po cesti do Gorenjske . Prvič smo se ustavili cestninsko postajo Torovo, drugič pa na črpalki . Na Gorenjskem smo si ogledali mestece Bled in se s popeljali po Blejskem jezeru. Seveda smo pojedli tudi slastne kremne rezine. Na Bledu je bilo veliko italijanskih turistov. Oče je rekel, da dobro izgledajo. ni bila najbolj navdušena na to izjavo. Popoldan smo se zapeljali Bohinju. Ustavili smo se v gostilni Pri , kjer smo pojedli kosilo. Oče in mama sta jedla zrezek krompirjem, midva s sestro Ajdo pa prave italijanske špagete. Vsaj pisalo je tako. Meni so se zdeli kot tisti doma. Ko smo prišli v Bohinj, smo se časa sprehajali ob jezeru. Hoteli smo si ogledati še slap , o katerem je France pisal v svoji pesmi, pa se nam ni ljubilo. Bili smo že utrujeni, zato smo se odpravili nazaj . Domov smo prišli pozno. Za večerjo smo naročili pice iz picerije, ki se imenuje Slastno. Pice pa niso bile prav nič slastne. Ker smo bili lačni, smo jih pojedli. Oče je mami, da bi še ona spekla boljšo pico. Mama mu je odgovorila, naj si jo drugič speče kar sam.
Preživeli smo čudovito soboto. Čeprav muca ni šla z nami, se je verjetno tudi ona imela lepo. Že nekaj časa se namreč okoli naše hiše smuka maček Francelj.